Učne težave (2)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / nedelja, 23. september 2012 / 06:00

V naših osnovnošolskih letih ni nihče vedel za učne težave, kaj šele za kakšne posebne pomoči in obravnave. Če si se lahko učil, si obiskoval redni program, če ne, pa prilagojenega. To je bil sicer za mnoge poraz, bolj za starše kot za otroke. Vendar me ni za otroke, ki so obiskovali prilagojen program, nikdar skrbelo. Dosegali so uspehe in napredovali v življenjskih veščinah, v primerjavi z otroki iz rednih programov pa so bili videti tudi bolj srečni in manj nestrpni. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo, večji je tudi uvid staršev, da otroka prešolajo v lažji program, kadar so težave tako velike, da v rednem programu ne zmore več. Učne težave so sedaj hitreje prepoznane, na voljo imamo veliko strokovnjakov s tega področja in razvoj gre v pravo smer pomoči otrokom. Včasih pa me le zaskrbi vedno večje število zaznanih, različnih težav v času šolanja. Sprašujem se, ali je to resnična slika šolskih otrok ali ni morda le popačena slika šolskega sistema, kakršnega imamo. Želim si, da bi nekega dni ugotovili, da ni prav z nobenim otrokom nič narobe. In začeli spreminjati natlačene učne programe, namesto otrok. Do takrat pa je prav, da ponudimo pomoč na pravi način in z namenom čim večjega izboljšanja določenih težav. Predvsem pa me veseli iskanje različnih pristopov, ne samo enega, najboljšega in edinega, ki naj bi ustrezal vsem otrokom. Pri tem ste starši lahko v veliko pomoč, saj najbolje poznate svoje otroke in lahko podelite dragocene informacije z učitelji in s svetovalnimi delavci. Le slišati vas moramo, ne samo gledati svoje strokovne plati. Učne težave so širok pojem, v katerega lahko marsikaj spravimo. Meni je najljubša definicija, da so učne težave posledica določenih primanjkljajev na posameznih področjih. Ta mi je najljubša zato, ker iz tega sklepam, da so nekje tudi močna področja ne samo primanjkljaji. In ravno na močna področja tako radi pozabljamo. Ko jih zagledamo, šele uravnovesimo in vidimo otroka kot celoto. Ne glejmo otrok samo skozi oči neke motnje. Najbolj poznane so specifične učne težave, ki so običajno pogojene nevrološko in jih ima dva do tri odstotke otrok v šolski populaciji. Težave se kažejo pri branju, računanju, pisanju, pomnjenju, pozornosti, orientaciji … Ker se učne težave razprostirajo od najlažjih do najtežjih, jih je težko povsem jasno določati, predvsem takrat, ko gre za kombinacijo le-teh. Včasih smo samo rekli »težko se uči«.