Dogovor brez aplavza manjšine

Dvojezične krajevne table naj bi postavili v 150 do 160 koroških krajih, v katerih se je izreklo za Slovence 17,5 odstotka prebivalcev.

V začetku preteklega tedna je avstrijsko ustavno sodišče po pritožbi odvetnika Rudija Vouka odločilo, da mora biti do 30. septembra dvojezično označenih 12 dodatnih krajev, v katerih je nad deset odstotkov prebivalcev Slovencev. Le nekaj dni kasneje, v petek, pa se je končal tretji krog pogajanj predstavnikov avstrijske vlade, dežele Koroške in slovenske manjšine o številu dvojezičnih krajevnih napisov in o reševanju drugih problemov Slovencev na Koroškem. Postavili naj bi jih v krajih, kjer se je v popisu prebivalstva leta 2001 za Slovence izreklo najmanj 17,5 odstotka prebivalcev, kar je srednja pot med desetimi odstotki, ki jih pri odločitvah upošteva ustavno sodišče, in 25 odstotki, ki so kot izhodišče zapisani v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976. Po tem merilu naj bi na Koroškem postavili dvojezične krajevne napise v 150 do 160 krajih (to je polovica manj, kot bi jih morali po odločbah Ustavnega sodišča – op. p.), rešili pa naj bi tudi problem deželnih podpor za slovensko glasbeno šolo in vrtce.

O dogovoru, ki bo zapisan v ustavnem zakonu, morajo sedaj odločati v pogajanja vključene strani. Predstavniki manjšinskih organizacij predlogu niso zaploskali in je vprašanje, ali ga bo članstvo, še posebej v Narodnem svetu koroških Slovencev, sprejelo. Glavni pogajalec Valentin Inzko (Narodni svet) je povedal, da se je treba še naprej dogovarjati o podrobnostih. Takemu sporazumu je naklonjena večina koroških strank, razen svobodnjakov, ki njegov sprejem pogojuje s priznanjem nemške manjšine v Sloveniji, in deloma tudi Zavezništva za prihodnost Avstrije. Slovensko zunanje ministrstvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sta izjavila, da je to pozitiven premik v pravo smer, čeprav bi si želeli boljši sporazum. Vladna SD podpira sporazum, opozicijska SDS pa je zapisala, da predlog sicer ni skladen s stališči avstrijskega ustavnega sodišča, vendar bo rešitev dobra, če jo bo sprejela manjšina. Evropski poslanec Ivo Vajgl je ocenil, da je predlog »gnil kompromis«, saj ustavno sodišče in Avstrijska državna pogodba zahtevata postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v vseh krajih, kjer je najmanj deset odstotkov Slovencev.