Najmlajši nogometaši SAK med vadbo na sedanjem igrišču. Upajo, da bodo kmalu lahko igrali na novem.

Nogometaši upajo na nov stadion

Včeraj sta bila v Celovcu dva pomembna dogodka. V sobi deželne zgodovine koroškega deželnega arhiva na St. Ruprechter Strasse so odprli razstavo Vroče sledi hladne vojne – Meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih 1945–1991 (brez vstopnine bo odprta do 29. marca), nato pa je bila v teatru ORF osrednja prireditev koroških Slovencev v počastitev kulturnega praznika.

Na nedavnem občnem zboru Slovenskega atletskega kluba SAK Posojilnica Bank Celovec je bilo največ govora o uresničevanju dolgoletne želje po novem stadionu in povečanju števila ekip, ki v različnih starostnih skupinah tekmujejo v koroških ligah. Slovenski športniki nogometaši se imajo s čim pohvaliti. Že petnajst let so med najboljšimi tremi koroškimi nogometnimi klubi s številnimi naraščajniki, čeprav zelo redki športni kolektivi, ki tekmujejo na deželni in regionalni ravni, delujejo v tako slabih razmerah. Sakovcem kljub temu ne zmanjkuje delovne vneme in optimizma. Nov, dolgo pričakovani stadion v Celovcu postaja realnost. Z njim imajo velike načrte. Število ekip naj bi povečali s sedanjih 16 na 25, popolnejša pa bo tudi infrastruktura. Sedanji stadion ob Slovenski gimnaziji v Celovcu bo postal center za naraščaj, še naprej pa bosta delovala dva taka centra v Pliberku/Bleiburg. Število mladih igralcev do 16 let se bo lahko povečalo na dvesto. V klubu imajo poleg članske ekipe, ki uspešno tekmuje v eni od treh regionalnih lig, še amatersko člansko ekipo in nogometno akademijo, ki deluje na Slovenski gimnaziji.


Velik problem kluba je zagotavljanje finančnih sredstev. Dajatve za finančni urad in za zavarovalnico so vsako leto višje, naraščajo pa tudi drugi stroški, vendar je gmotni položaj kluba trden. Zanj imajo veliko zaslug Posojilnica bank, ki je glavni sponzor, nekatera podjetja, mesto Celovec in dežela Koroška in seveda Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje pri slovenski vladi. Na občnem zboru so izvolili vodstvo kluba z mandatom do leta 2015, ko upajo, da bo s pomočjo mesta Celovec, dežele in Dunaja že zgrajen novi stadion. Predsedniško funkcijo si delita Franz in Marko Wieser, podpredsednika sta Mirko Isopp in Gusti Zablatnik, generalni tajnik pa Silvo Kumer. Igor Ogris ostaja športni direktor ekipe v regionalni ligi, poleg tega pa je skupaj s Silvom Kumrom odgovoren za vodenje nogometnih centrov v Celovcu in v Pliberku ter nogometne akademije na Slovenski gimnaziji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 11. julij 2012 / 07:00

Odštevajo dneve do Londona

Naša olimpijska odprava od petka šteje 65 športnikov, saj je posebno povabilo Mednarodne plavalne zveze za nastop v britanski prestolnici konec tedna dobila še komaj 15-letna Nastja Govejšek.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...