Najmlajši nogometaši SAK med vadbo na sedanjem igrišču. Upajo, da bodo kmalu lahko igrali na novem.

Nogometaši upajo na nov stadion

Včeraj sta bila v Celovcu dva pomembna dogodka. V sobi deželne zgodovine koroškega deželnega arhiva na St. Ruprechter Strasse so odprli razstavo Vroče sledi hladne vojne – Meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih 1945–1991 (brez vstopnine bo odprta do 29. marca), nato pa je bila v teatru ORF osrednja prireditev koroških Slovencev v počastitev kulturnega praznika.

Na nedavnem občnem zboru Slovenskega atletskega kluba SAK Posojilnica Bank Celovec je bilo največ govora o uresničevanju dolgoletne želje po novem stadionu in povečanju števila ekip, ki v različnih starostnih skupinah tekmujejo v koroških ligah. Slovenski športniki nogometaši se imajo s čim pohvaliti. Že petnajst let so med najboljšimi tremi koroškimi nogometnimi klubi s številnimi naraščajniki, čeprav zelo redki športni kolektivi, ki tekmujejo na deželni in regionalni ravni, delujejo v tako slabih razmerah. Sakovcem kljub temu ne zmanjkuje delovne vneme in optimizma. Nov, dolgo pričakovani stadion v Celovcu postaja realnost. Z njim imajo velike načrte. Število ekip naj bi povečali s sedanjih 16 na 25, popolnejša pa bo tudi infrastruktura. Sedanji stadion ob Slovenski gimnaziji v Celovcu bo postal center za naraščaj, še naprej pa bosta delovala dva taka centra v Pliberku/Bleiburg. Število mladih igralcev do 16 let se bo lahko povečalo na dvesto. V klubu imajo poleg članske ekipe, ki uspešno tekmuje v eni od treh regionalnih lig, še amatersko člansko ekipo in nogometno akademijo, ki deluje na Slovenski gimnaziji.


Velik problem kluba je zagotavljanje finančnih sredstev. Dajatve za finančni urad in za zavarovalnico so vsako leto višje, naraščajo pa tudi drugi stroški, vendar je gmotni položaj kluba trden. Zanj imajo veliko zaslug Posojilnica bank, ki je glavni sponzor, nekatera podjetja, mesto Celovec in dežela Koroška in seveda Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje pri slovenski vladi. Na občnem zboru so izvolili vodstvo kluba z mandatom do leta 2015, ko upajo, da bo s pomočjo mesta Celovec, dežele in Dunaja že zgrajen novi stadion. Predsedniško funkcijo si delita Franz in Marko Wieser, podpredsednika sta Mirko Isopp in Gusti Zablatnik, generalni tajnik pa Silvo Kumer. Igor Ogris ostaja športni direktor ekipe v regionalni ligi, poleg tega pa je skupaj s Silvom Kumrom odgovoren za vodenje nogometnih centrov v Celovcu in v Pliberku ter nogometne akademije na Slovenski gimnaziji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 26. avgust 2008 / 07:00

Naši zmagovalci turnirja Tristar

Od petka do nedelje je na letnem kopališču v Kranju potekal vaterpolski mladinski turnir Tristar, ki so ga reprezentance izkoristile za pripravo na bližnje evropsko prvenstvo, najbolj pa so se izkazal...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...