Delitev na trgovino in nepremičnine

V prvi polovici leta bo Merkur po treh letih sanacije povsem drugačen, predvsem pa likvidnostno bolj trden. Mu dobavitelji še zaupajo? Kaj bo z zaposlenimi?

Naklo – Pred tednom je uprava Merkurja vložila predlog za začetek postopka ponovne prisilne poravnave. »Banke so leta 2012 zaradi stanja in usmeritev bančnega sistema enostransko odstopile od izvajanja načrta finančnega prestrukturiranja, čeprav je Merkur dosegal vse ključne cilje in dosegel pozitivno tekoče poslovanje. Likvidnostno posojilo v znesku 16 milijonov evrov, ki je bilo dogovorjeno za leto 2013, zato ni bilo realizirano. Namesto tega smo se z bankami dogovorili za sporazum o odlogu odplačevanja vseh finančnih obveznosti, zapadlih v letu 2013, kar pa ni imelo enakih učinkov,« pojasnjuje predsednik uprave Blaž Pesjak.

Dodatno je prišlo do upada povpraševanja na slovenskem trgu, česar v letu 2010 niso predvideli. Čeprav jim je v Merkurju s prilagajanjem ponudbe uspelo celo povečati tržni delež ter so hkrati zniževali stroške, jim ni uspelo nadomestiti zaostanka za načrti. »Merkur likvidnostno ne bi prenesel plačila tretjega (od petih, op. a.) obroka prisilne poravnave, zato smo v skladu z novo insolvenčno zakonodajo pripravili nov načrt prestrukturiranja,« pove Pesjak. Merkur sicer redno poravnava tekoče obveznosti in po podpisu sporazuma o odlogu finančnih obveznosti sredi leta 2013 nima težav z likvidnostjo.

Nov načrt finančnega prestrukturiranja predvideva ponovno prisilno poravnavo s prestrukturiranjem z izčlenitvijo. To pomeni, da bosta v postopku prestrukturiranja iz Merkurja izločeni dve novi družbi, ki bosta imeli vzdržno raven dolga. Merkur trgovina, kot se bo imenovalo novo podjetje, bo lahko neobremenjeno nadaljevala celotno trgovsko dejavnost ter imela boljše temelje za nadaljnji razvoj, podjetje Merkur ne­premičnine pa bo upravljalo trgovske centre. »Izčlenitev obeh družb je predvidena v sredini leta 2014. To je edina pot za nadaljevanje Merkurjeve dejavnosti in ohranitev velike večine delovnih mest,« pravi predsednik uprave.

Na zaposlene naj ponovna prisilna poravnava naj ne bi imela vpliva, saj se nanaša zgolj na obveznosti iz prve prisilne poravnave. »Merkur bo (in je tudi dolžan) med postopkom izpolnjevati vse tekoče obveznosti. Ob ustanovitvi novih družb bo velika večina zaposlenih prešla na novi družbi,« pove Pesjak. Iz poročila o izvajanju ukrepov iz prisilne poravnave iz začetka oktobra je sicer jasno, da so plače v Merkurju znižali za od nekaj desetink odstotka do deset odstotkov (odvisno od višine plače), za desetino nižje plače imajo tudi vsi z individualnimi pogodbami.

V dobrih treh letih je moralo Merkur zapustiti 843 sodelavcev, kar pomeni, da je bilo konec septembra v diviziji zaposlenih še 1729 sodelavcev, od tega v maloprodaji 1081 ali 376 manj kot junija 2010.

Na vprašanje, ali v Merkurju pričakujejo, da jim bodo dobavitelji ob ponovnem odpisu dela dolga še zaupali, Pesjak odgovarja, da se ponovna prisilna porav­nava nanaša le na obveznosti iz prve prisilne poravnave. Vse obveznosti do dobaviteljev, ki so nastale po potrditvi prve prisilne poravnave v letu 2011, se bodo v celoti prenesle na novi družbi. Doda tudi, da Merkur vse tekoče obveznosti redno in sproti plačuje, pri dobavah in dosegljivosti zalog pa ne opažajo nobenih težav.