Lobodika namesto špargljev

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 5. april 2011 / 06:00

Zdravilno moč spomladanskih poganjkov, denimo bljušča, špargljev in bodeče lobodike, so poznali že naši daljni predniki, zlasti na primorskem koncu. Slednji so celo skovali rek: "Šparga in bljušč sta najboljša botra krvi." Mi lahko za botra krvi vzamemo tudi lobodiko, saj pri čiščenju krvi ne zaostaja veliko za njenima samoniklima prijateljema iz divjine. Vsi trije pa prav močno poženejo na malo in veliko potrebo. Pripravite si frtaljo iz grenkih poganjkov loboidke ...

Bodeča lobodika (Ruscus aculeatus) je temno zelena zimzelena rastlina bleščeče rdečih plodov, ki jih razkrije jeseni. Pri nas v glavnem uspeva le na toplejšem primorskem koncu. Njeno ožjo sorodnico, širokolistno lobodiko (Ruscus hypoglossum), pa lahko srečamo tudi v notranjosti naše države.

Poganjki za čilost in gurmanski užitek

V toplih, zapuščenih in divjih legah Slovenske Istre, na Tolminskem, Vipavskem in Goriškem v spomladanskem času poleg bljušča, špargljev in številnih drugih divjih rastlin nabirajo tudi mlade, okrog dvajset centimetrov dolge poganjke roške ali lobodičja, kot tudi rečejo lobodiki. V spodnjem delu so precej trdi, zato jih odtrgajo tam, kjer se še lahko odlomijo. Kot špargljeve tudi lobodikine poganjke pripravljamo z jajci v obliki frtalje. So pa drugi nekoliko bolj grenki od prvih. Zelo okusna je denimo frtalja iz mešanice špargljev, bljušča in lobodike. Lobodikine poganjke lahko uživamo na različne načine: surove, jih nalomimo v solate, na hitro popečemo na olivnem olju ali skuhamo v sopari. Poganjki lobodike so kot špargljevi in bljuščevi bogat vir rudnin, karotenoidov, flavonoidov in drugih vitalnih snovi. Pohvalijo se lahko tudi z obilico grenčin, ki v jedcu spodbudijo prebavo in presnovo. Poleg mladih spomladanskih poganjkov je užitno tudi praženo lobodikino seme, ki so ga včasih uporabljali kot nadomestek za kavo.

Korenina v ljudskem zdravilstvu

V zdravilne namene se bolj kot poganjki obnese grenka korenina, ki pa jo uporabljamo večinoma le v obliki gotovih pripravkov, navadno so to kapsule in kreme. V ljudskem zdravilstvu veljajo pripravki iz korenine in plodov bodeče lobodike za odlično diuretično sredstvo, ki ženejo na vodo in so v pomoč pri zdravljenju protina, bolezni mehurja in ledvičnih kamnov. Z njimi zmanjšujejo poškodbe kapilar in nastajanje edemov. V obliki gotovih pripravkov se uporabljajo pri zlati žili, pri krčnih žilah in pri poškodbah kapilar. Dnevna doza znaša štirideset gramov droge.

Korenina v uradni medicini

V uradni medicini so dokazali, da pripravki iz korenine bodeče lobodike povišajo tonus žil in delujejo protivnetno. Delujejo zlasti na venski sistem, zato se uporabljajo pri terapiji venskega popuščanja. Še posebej so v pomoč pri zdravljenju in preprečevanju razširjenih žil in hemoroidov. Če pripravke iz lobodike uporabljamo vsaj nekaj dni ali še bolje nekaj tednov, smo na dobri poti, da se znebimo simptomov notranjih in zunanjih hemoroidov, kot so krvavenje, srbenje, oteklina in bolečina. V pomoč je tudi pri bolečih venah, krčih in oteklih gležnjih, težavah, ki pogosto spremljajo nosečnice. Lobodika slovi tudi po tem, da pospešuje okrevanje po operacijah, še posebej takrat, ko je prišlo do močnih krvavitev. Mlajše ženske so ji posebej hvaležne, ker učinkovito zatira težave, ki so povezane s predmenstrualnim sindromom (PMS), ženske v srednjih letih pa, ker odpravlja vročinske valove v menopavzi.

Previdnost ne bo odveč

Pretirana uporaba bodeče lobodike v zdravstvene namene je škodljiva. Preveliki odmerki namreč lahko povzročijo bruhanje in znižajo krvni tlak. Jemanje ni priporočljivo pri hipertenziji in med nosečnostjo in dojenjem. Odsvetuje se tudi hkratno jemanje pripravkov iz bodeče lobodike in antidepresivov ali zdravil proti povečani prostati.