Trio Lumi v okolju svojih glasbenih zgodb: Oskar Longyka, Urban Megušar in Saimi Kortelainen / Foto: Nejc Hafner

Glasba narave in ljudskih zgodb

Kakšna bo nedelja, zadnji dan v letošnjem januarju? Tega ne moremo vedeti povsem natančno, lahko pa predvidimo. Recimo, da nas bo razveselil sneg in se nam bo zazdelo, da v daljavi slišimo glasbo violin in violončela, ki nas pozdravlja iz znanega, a vendarle skrivnostnega gozda: »Živijo, živijo!« Trio Lumi, trije mladi glasbeniki, dva Slovenca v družbi Estonke, predstavlja svoj glasbeni prvenec, album z naslovom Tere Tere.

Tere Tere
Živijo, živijo,
mlada smreka,
božanski bor,
svetel hrast.
Zakličite mi v pozdrav!
Bo vreme jutri dobro?
(Prosti prevod pesmi)

Kaj pomeni beseda Lumi in kdo je trojica godalcev, ki se v triu počuti tako dobro, da se to še kako sliši v njihovi glasbi? Zase pravijo, da so skupina treh prijateljev, ki jih povezuje skupna ljubezen do igranja ljudske glasbe. Tako na kratko. A njihovo druženje in muziciranje ni zgolj glasba – je pravzaprav zgodba današnjega časa in mladih, ki se zavedajo sveta, v katerem živijo, in svoje vloge v njem.

Torej: zasedbo sestavljajo Saimi Kortelainen (violina, glas), ki prihaja iz estonskega univerzitetnega mesta Tartu, Urban Megušar (violončelo) je doma iz Dolenje vasi v Selški dolini, Oskar Longyka (violina, kitara) pa iz Ljubljane. V triu so prvič zaigrali pred skoraj natanko tremi leti, ko so v Gradcu, kjer študirajo klasično glasbo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost, priredili koncert za Saimijin rojstni dan. Le nekaj tednov kasneje so že nastopili na festivalu Zeitraum v Gradcu. Sprva so se posvečali prirejanju hišnih koncertov in igranju na ulicah, kasneje pa so stopili tudi na različna koncertna prizorišča, lani avgusta, ko se je epidemija nekoliko unesla, na terasi Pr' Pepet v Škofji Loki. Potem so krenili v snemalni studio v Estonijo, spotoma pa pripravili še koncert v Rigi v Latviji in še enega v Estoniji.

Med nekoč in danes

Vsi trije si želijo predvsem ustvarjati in povezovati različne glasbene stile, pri izbiri skladb pa se osredotočajo predvsem na različne glasbene tradicije iz Skandinavije in Balkana, ki jih začinijo s harmonijami in ritmi, vzetimi iz drugih glasbenih žanrov različnih dežel. So odlični instrumentalisti in svoja godala uporabljajo v vseh njihovih zmožnostih. Aranžmaji skladb so drzni in inovativni, hkrati pa spoštljivi do tradicije. Gre v tradiciji iskati tudi ime Tria Lumi? »Niti ne,« pove Gorenjski člen etno zasedbe violončelist Urban Megušar. »Za ime smo se odločali kar nekaj časa, nato pa je Saimi meni in Oskarju poslala seznam predlogov, večinoma estonskih besed. Najbolj nama je v oko padlo ime Lumi, kar v ugrofinskih jezikih pomeni sneg. Sprva nismo bili prepričani, ali nam to ime ustreza, ampak nam je kasneje skozi koncerte, vaje in ogromno preživetega časa pod tem imenom priraslo k srcu.«

Iz estonskega jezikovnega področja prihaja tudi naslov njihovega albuma Tere Tere, ki so ga povzeli po eni izmed skladb. Urban razloži, da je Tere estonski pozdrav in pomeni živijo – ali kot gre v skladbi Tere Tere (Živijo, živijo). »Tere je po navadi prva stvar, ki jo tam rečemo, kadar srečamo človeka. Ker gre za naš prvi album, se nam je zdelo to ime poleg estetskega videza zelo primerno. Tere Tere je naslov ene od skladb na albumu in je starodavna estonska pesem, ki govori o drevesih in vremenu.

V tematiki pesmi se na neki način tudi vračajo nazaj k naravi in človekovim koreninam. Kot pojasnjuje sogovornik, radi črpajo inspiracijo iz narave, ki tudi sicer ponuja neskončno paleto možnosti za vse veje umetnosti. »Gradimo nekakšen most med tradicionalnim, ljudskim glasbenim svetom in modernim svetom. Bojimo pa se, da bo industrija povsem 'povozila' naravo. Bojimo se, da bo človek pozabil na dialog z naravo ter prekinil vse stike z njo.«

Vsaka pesem ima zgodbo

Album so, kot rečeno, posneli avgusta v mestu Rapla v Estoniji. V štirih dneh jim je uspelo posneti 14 skladb, ki so rezultat njihovega skupnega dela v zadnjih treh letih. Gre za preplet ljudskih viž iz Skandinavije, Estonije in Slovenije ter lastnih kompozicij. »Ko smo izbirali skladbe za album, smo se osredotočili predvsem na tiste, ki so bile pozabljene in niso tako znane,« poudarja Urban; da običajno večino melodij na vaje prinese Saimi, saj se je mnoge izmed njih naučila na etno delavnicah in festivalih za ljudsko glasbo ter pri starih osamelih mojstrih sredi gozdov nekje na severu. »Nekatere skladbe smo našli v zbirkah ljudskih pesmi, nekatere pa so, kot rečeno, naše lastne kompozicije.«

Skladbe sicer večinoma izbirajo po melodičnosti in karakterju, kar seveda pripomore tudi k raznolikosti njihovega koncertnega programa. Hkrati pa velja dodati, da vsaka skladba s seboj nosi zgodbo in ima vsebino ter lastne karakteristike. »Seveda ob tem vseskozi raziskujemo, kako bi pesmi najbolje poudarili skozi naše instrumente in kateri motivi so pri tem najpomembnejši,« dodaja Megušar; da aranžmaje večinoma sestavijo skupaj na vajah oziroma se ti preko skupnega igranja včasih sestavijo kar sami od sebe. »Po navadi Saimi prevzame melodijo, Oskar harmonijo, sam pa se posvetim ritmu.« Na albumu so poleg obeh violin in violončela dodajali tudi instrumente, kot so drumlica, šamanski boben, alikvotna flavta, klavir in razna tolkala.

Glasba Tria Lumi nas tako lahko popelje v neskončne gozdove Skandinavije, z njo čolnarimo po finskih jezerih, lahko nam v spomin prikliče pretekli čas izpred davnih stoletij, lahko pa tudi naše pete spodbudi k plesu.

Na etno festivale

Večino skladb so že dokončali v času pred epidemijo, poleti v času sprostitve ukrepov so jih le še izpilili, dodali še nekaj novih in album je bil pripravljen. Z albumom se želijo predstaviti širši publiki, njihov cilj pa je igranje na festivalih za ljudsko glasbo po vsem svetu. Že v maju pa imajo v načrtu koncert v Musikvereinu v Gradcu, kjer so se lani že z uspehom predstavili. Urban trenutno zaključuje študij violončela v Gradcu, Saimi obiskuje program Erasmusa na univerzi za glasbo v Helsinkih, Oskar pa se v okviru Erasmusa izpopolnjuje v Rotterdamu na Nizozemskem. Organizacija vaj na daljavo jim trenutno povzroča nekaj težav, a si kljub temu uspejo izmenjevati ideje na spletnih sestankih, kjer raziskujejo nove ljudske skladbe in si pošiljajo posnetke.

Skladbe z albuma je mogoče kupiti na spletnih platformah, kot sta na primer Bandcamp in Amazon, že v februarja pa obljubljajo tudi album na zgoščenki. »Glede na razmere bomo album predstavljali po spletu (Facebook in Instagram), vendar srčno upamo na sprostitev ukrepov v poletju, kar bi omogočalo nastopanje v živo in bi lahko pripravili tudi predstavitveni koncert. Za zdaj vsi naši načrti lebdijo nekje v zraku poleg virusa. Ko bo ta izginil, jim bo verjetno dolgčas in se bodo vrnili na trdna tla,« je svetlih misli Urban Megušar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 27. december 2006 / 06:00

Potrdili delovna telesa

Kljub nekaterim pomislekom je občinski svet Cerklje na Gorenjskem imenoval vse svoje odbore in komisije.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 06:00

Nad vsem skupaj je revolucija

Nedavne volitve v Nikaragvi so potekale v znamenju mirovniške in hipijevske ikonografije. Volitve je kot član misije Evropske unije opazoval tudi naš sodelavec.

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Slovenija za Luno

Kje je pravzaprav Slovenija? Le malo tujcev ve, kam jo umestiti na zemljevidu sveta; Američani jo pogosto postavijo kar nekam na mejo z Rusijo ali med nekdanje sovjetske republike, številni Evropejci...

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Arhitekt Ivan Vurnik

Radovljiški rojak, arhitekt Ivan Vurnik (1884 - 1971) je eden izmed treh pionirjev in utemeljiteljev moderne arhitekture na Slovenskem. Avtor vrste sodobnih arhitekturnih rešitev je deloval tudi na ur...

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Vplivni mož iz ozadja

Na dan reformacije 2011 je umrl Niko Kavčič, škofjeloški rojak, prvak slovenskega bančništva v 2. polovici 20. stoletja. Njegova je bila tudi ideja, da se pošlje zgodovinarja Pavla Blaznika v münchens...

GG Plus / četrtek, 29. december 2011 / 07:00

Podeželje - rajski vrt ali iluzija raja?

Sta Sloveniji dve - podeželska in mestna, ruralna in urbana? Kateri pripadate, ste meščan(ka) ali podeželan(ka)? Ali veste, da je bil na gradu Jable pri Mengšu 7. decembra "iniciiran" slovenski podeže...