Trnič sodi le na Veliko planino

Občina Kamnik je skupaj s pastirji ´postavila temelje svetli prihodnosti trniča z Velike planine´, saj so začeli s postopkom za zaščito teh soljenih, kislih in posebno okrašenih sirčkov v obliki ženske dojke, ki jih poznajo samo v tem delu Slovenije.

Kamnik – Pastirji po slovenskih planinah kravje mleko od nekdaj predelujejo v različne sire, skute in druge mlečne izdelke, a le na Veliki planini so se skozi stoletja razvili in ohranili trniči - posebni posušeni slani sirčki, ki so v življenju pastirjev od nekdaj imeli bolj simbolen pomen - namenjeni so bili namreč obdarovanju.

Trniče so izdelali iz posnetega mleka, ki so ga segreli bolj kot običajno, da so iz njega dobili bolj pust sir. Le-tega so odcedili in precej nasolili, mu dodali malo smetane, da je postal bolj voljan, nato pa so ga z rokami oblikovali v kepice, ki so jih okrasili s posebnimi, drobno izrezljanimi lesenimi pečatniki, ki jim rečemo pisave. To so približno 20 centimetrov dolge in 2,5 centimetra široke lesene deščice, ki so jih pastirji izdelovali med pašo, njihove vzorce pa potem odtisnili v sirčke. Vsak pastir je bil tako prepoznaven po svoji lastni pisavi, pri čemer je do izraza prihajala brezmejna ljudska ustvarjalna domišljija. Posebnost velikoplaninskih trničev je v tem, da so jih pastirji vedno izdelovali v parih, saj naj bi par trničev upodabljal ženske prsi, čemur so ti sirčki podobni tudi po obliki. Gre namreč za starodavni simbol plodnosti in ljubezni, saj so pastirji en trnič obdržali zase, drugega, ki je bil okrašen z enako pisavo, pa so podarili svoji izvoljenki.

Trniče na omenjeni način starejši pastirji na Veliki planini izdelujejo še danes, ker pa takšnih, ki to še znajo, lahko preštejemo na prste ene roke, in ker gre za edinstveno kulinarično in etnološko dediščino, poznano zgolj na Veliki planini, se je Občina Kamnik odločila trniče zaščititi. Pred dnevi so v okviru mednarodnega projekta 'Listen to the voice of village' skupaj s Centrom za razvoj Litija pripravili okroglo mizo z naslovom Trnič – skoraj izgubljena dediščina, ki so se je udeležili pastirji, predstavniki pašnih skupnosti, kamniškega turizma, občine in nekateri strokovnjaki.

»Svoje dediščine se kar premalo zavedamo. Nekateri od vas trniče še znate izdelati, a če ne bomo ničesar naredili, bo to znanje izginilo v pozabo. Želimo si, da se to znanje ohrani, da bi jih znalo izdelati čim več ljudi in da bi jih po vsej občini lahko prodajali turistom,« je pastirje nagovorila Barbara Strajnar z Občine Kamnik, ki je skupaj z Vesno Erhar iz zavoda Ekometer in Davorinom Korenom, specialistom za mlečno tehnologijo, predstavila tudi postopke za zaščito. »Možnosti s trženjem trniča na Veliki planini so neizmerne. Sam sem sodeloval pri zaščiti tolminca in bovškega sira, a kmetje na tem območju se zelo trudijo privabiti goste, na Veliki planini pa teh težav ni, saj jo obišče ogromno ljudi s celega sveta, škoda je le, da trničev ne izdelujejo organizirano in v večjem obsegu,« je povedal Koren.

Po zanimivi razpravi, ki je med pastirji pokazala na veliko zainteresiranost, so se odločili, da trniče zaščitijo kot kolektivno blagovno znamko. Izdelovali jih bodo lahko le na Veliki planini in nikjer drugje v občini in še to zgolj med pašno sezono, saj »iz mleka v dolini in na masovni način to pač ne bi bili več trniči«. Čeprav so ti sirčki tudi užitni in jih redki uporabljajo kot parmezan, jih bodo zaščitili zgolj kot spominke, saj je takšen tudi njihov osnovni pomen. Pastirji, ki jih bodo želeli prodajati, se bodo morali držati posebnega pravilnika, uporabljati enotno embalažo, prodajali pa jih bodo lahko le v paru.

Občina bo na podlagi pripomb in predlogov pastirjev zdaj oblikovala dva potrebna pravilnika, postopek zaščite pa bi lahko bil zaključen že do poletja.