Nazadovali v leto 2006

Gorenjskemu gospodarstvu, predvsem izvozno naravnanemu, gre bolje, vendar je skupaj nazadovalo na stopnjo iz leta 2006.

Kranj – Vsakdanja realnost večine gorenjskih podjetij se kaže v pomanjkanju naročil, nezasedenosti kapacitet, kreditnem krču, plačilni nedisciplini. Izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, premalo vgrajenega znanja za višjo dodatno vrednost, predraga in nepravna država. To so globoki vzroki za aktualno stanje v gospodarstvu in državi, je ob pregledu stanja povedala Jadranka Švarc, direktorica Območne zbornice za Gorenjsko. »Nismo razviti. Lesarji se sicer pobirajo, tekstilce smo skoraj pokopali, saj se držimo le še trije loški tekstilci. Za Gorenjsko je značilno, da še nikoli ni ničesar dobila, razen v zadnjem obdobju pri sofinanciranju razvojnih centrov, sicer pa nimamo niti nobene prave institucije,« pa je povedal Miro Pinterič, predsednik upravnega odbora zbornice. Zelo slabo se mu zdi, da se zaradi ene osebe uničujejo velika podjetja, kot sta SCT in Merkur, policija in drugi organi pa naj le opravijo svoje delo.

Slaba plačilna disciplina

Kar štirideset odstotkov gradbenih del čaka na plačila 120 dni ali celo več. »Kriza v gradbeništvu se še poglablja, podjetja se soočajo predvsem z nezadostnim povpraševanjem in veliko konkurenco ter z likvidnostnimi težavami. Vrednost opravljenih del je manjša kot dvajset odstotkov,« nadaljuje direktorica. Krepitev gospodarske rasti v svetu in EU pa je lani le vplivala na gospodarske trende tudi na Gorenjskem. Izvoz se je lani (v primerjavi s slabim letom 2009) povečal za 21 odstotkov, uvoz za 25 odstotkov, vendar je to še daleč od leta 2008, saj je izvoz še manjši za 28 odstotkov, uvoz za 35 odstotkov. Gorenjska se je pomaknila nazaj v leto 2006.

Andreja Čufarja je zanimalo stanje plačilne discipline na Gorenjskem. »Tako kot povsod v Sloveniji. Žal gospodarska zbornica ni uspela s svojimi predlogi v Državnem zboru,« je pojasnila Jadranka Švarc, Pinterič pa je razložil, da ne drži, da podjetniki ne želijo plačati: »Preprosto ni denarja oziroma je le v materialu in v lepih krajih.« Metod Zaplotnik po drugi strani meni, da je bilo neplačevanje nekoč tiho dovoljeno: »Danes celo tisti, ki bi lahko plačali, ne plačujejo, saj ni krepost in vrlina, da spoštuješ roke.« Temu je pritrdila tudi Bernarda Jurca: »Ko gremo zaradi neplačevanja v izvršbo, podjetja ponavadi še pred zaključkom postopka plačajo račune. To pomeni, da le čakajo na zadnji možen rok.«

Brezposelnost se veča

»Na Gorenjskem se brezposelnost veča. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je na Gorenjskem 8551 brezposelnih, stopnja registrirane brezposelnosti je 8,3-odstotna, v naši regiji je med brezposelnimi največji delež starejših nad 50 let v Sloveniji.« pojasnjuje direktorica Švarc. Stopnja brezposelnosti je sicer nižja od slovenske, tudi prostih delovnih mest je približno za desetino več kot leto prej, vendar naj bi se število brezposelnih do konca leta še povečalo. V regiji propade veliko podjetij (natančnega podatka ni), ustanavljajo se nova podjetja, predvsem samostojni podjetniki. »Ti s. p.-ji so bili prej na zavodu za zaposlovanje, pridobljeno subvencijo pa porabijo zgolj za golo preživetje. Nekateri niti ne vedo, da morajo mesečno plačevati prispevke, dela pa nimajo. To je umetno zniževanje stopnje brezposelnosti,« pravi Bernarda Jurca. S tem se je strinjal tudi Vojko Artač: »To je le podaljševanje agonije.«

Priložnost v razvojnih centrih

Velika svetla točka in prihodnost gorenjskega gospodarstva so štirje oziroma pet projektov razvojnih centrov: za nove materiale na Jesenicah, za informacijsko komunikacijske tehnologije v Kranju ter v Železnikih za elektroindustrijo in pohištveno industrijo. Pogojno gorenjski je projekt podjetja Seaway, ki ga bodo razvijali v Pomurju. Gorenjski bo skupaj ostalo 24 milijonov evrov.

Predsednik Pinterič je namignil, da je Gorenjska dobila veliko denarja za razvojne center zaradi gorenjske ministrice za gospodarstvo Darje Radić, vendar je temu nasprotoval Zaplotnik: »Le svoj kos povprečnih desetih odstotkov smo dobili. Sicer pa smo morali za polovico sredstev izdati bančno garancijo, ki ima dospelost čez pet let. To pomeni, da nas čaka trda pot in natančno preverjanje rezultatov. Kljub vsemu pa: dali so nam priložnost.« Jure Mežnaršič je predlagal iskanje dodatnih evropskih virov tudi za naprej: »Od Italijanov vsako leto dobimo vsaj dve pobudi za čezmejno sodelovanje. Denar iz EU kar teče, le videti ga moramo.« Težave podjetnikov in obrtnikov pri prijavi na takšne projekte so sicer v velikem administriranju, kar marsikoga odvrne od sodelovanja v projektu.