Butarica
Prihaja cvetna nedelja in z njo butarice. Nekje ji rečejo beganica ali po domače baganca. Vsako leto jih naredim sama. Včasih sem jih naredila pet, vsakemu otroku svojo, danes je ena dovolj za celo hišo. Navado izdelovanja domačih butaric sem prevzela šele ob svojih otrocih. Ko sva prejšnji konec tedna kolesarila po Brdih, sem spotoma ogledovala zelenje. Tam je veliko različnih cipres, brinja, oljk in tako sem nekaj zelenja prinesla že s Primorske. Na svojih rednih poteh po gozdu ogledujem drevje in grmičevje, kaj že brsti, morda cveti. Nabiram jih že prej in jih namakam v vodo. Kot da bodo lažje počakale trenutek, ko jih bom povezala v butarico. Pri dobrih ljudeh prosim za bršljan. Veliko vrst bršljana obstaja, temno zelen, rumenkast, za butarico je najlepši tisti s temno modrimi jagodami. Gospod, ki mi ga je nabral, pravi: »Polno je ptic, ki v bršljanu prenočujejo. Kosi imajo zelo radi jagode, potem je listje umazano in po tleh je vse belo od iztrebkov.« Nič zato, si mislim, tudi če bo malo obarvan z belo, za mojo eno in edino butarico, ki jo sedaj naredim, bo čisto v redu. V butarico sem povezala navadni bršljan z jagodami, jelko, ki se bo najhitreje otresla, vrbo, forzicijo, brin in cipreso z Brd, resje, ki sem ga nabrala na prisojnih pečinah nad kanjonom Kokre, komaj razcvetene vejice gabra in bukve, leskove vejice s kačicami. Ko sem imela vse to doma na tleh, sem si mislila, pravi izdelovalci butaric bi zavijali z očmi. To je kar nekaj. Ali daš samo zelenje ene vrste ali ga okrasiš z barvnimi oblanci. Teh nimam niti jih ne znam barvati. Jaz pa navlečem zelenja vseh vrst in sort, da je vse zmešano in pisano. Pač tako je. Že zdavnaj sem se navadila, da ne grem v nobene okvirčke in da vedno naredim nekaj po svoje. Tako je tudi z butarico. Za ogrodje uporabim leskove veje. Povežem jih z navadno vrvico. Zelenje začneš navezovati zgoraj, običajno je tam oljka ali še kaj drugega. Potem na ogrodje poviješ vsako vrsto zelenja posebej. Včasih so mi pri tem pomagali, vsaj pri zavezovanju vrvi, sedaj sem se že navadila. Pri mojih ustvarjalnih podvigih je dobro, če sem samostojna, sicer pomočniki hitro izgubijo živce. Vsem se nekam mudi ali kar je najpogosteje, ko bi koga potreboval, nikogar ni doma. Butarica je velika kakih 40 centimetrov in bo po blagoslovu čakala nekje zunaj, da jo bomo poleti enkrat skurili. Običajno pri kakšnem pikniku, kakšen del jo bomo dali v kamin, bojda varuje hišo. Tako sem naredila še eno butarico, ki bo po cvetni nedelji prinesla veliko noč. Vsako leto znova in znova. Običaji se ponovijo, kaj pomenijo in prinesejo meni, pa je moja odločitev. Je to le delo, skrb, rutina, peka in priprava jedi, nadloga, dopust, obiski ali še kaj drugega.