Peter Handke in Slovenci

Handke: »Odločilni osebi zame sta bila materina brata, ki sta padla v drugi svetovni vojni. Ne samo s tem, da sta, kot se skorajda evfemistično reče, padla. Materino pripovedovanje, njeno pripovedovanje o ljubljenih bratih, je bil najmočnejši vtis mojega otroštva. Ne dejstvo, da sem bil sam otrok, temveč poslušanje zgodb o fantih, ki sta dala življenje, ali kako se že temu reče, za Hitlerja, čeprav sta bila pravzaprav Slovana in sta se oba nagibala k temu, da bi se pridružila partizanom – za kar sta se jasno izrekla, celo v obliki zapisa, ki se je ohranil. Dva Slovana, ki bi se rada bojevala za Jugoslavijo ali vsaj proti Nemčiji in sta dala življenje za velenemški rajh – sta bila zame zares odločilna.« – Hafner: »Drugod pa je treba razlikovati in utemeljiti razliko: Zakaj Peter Handke prejema Einspielerjevo nagrado, namenjeno pripadnikom večinskega naroda, ki so zaslužni za dobro sobivanje narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem, ne pa Tischlerjeve nagrade za Slovence? Ali je, in če je – koliko – je Peter Handke Slovenec? Lahko bi se zatekli k besedni igri in se z ironijo izmuznili odgovoru. Handkejev ded Gregor Sivec je bil tesar, 'cimperman', in ne mizar, 'tišlar', ter previden, preudaren nedeljski kvartopirec, torej bolj 'ein Spieler' = Einspieler kakor 'tišlar' = Tischler.«

Gornja navedka sta iz knjige koroškega pisatelja Fabjana Hafnerja o rojaku Petru Handkeju. Temu so novembra 2013 namenili Einspielerjevo nagrado, a se podelitve ni mogel/hotel udeležiti. Ob podelitvi v Celovcu je imel Handkejev prijatelj Hafner odličen govor, tega pa je celovška Mohorjeva izdala v knjigi (s priloženo zgoščenko) in dvojezično. Nagrado (relief Andreja Einspielerja in listino) sta zastopnika Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze – Valentin Inzko in Janko Zerzer – Handkeju izročila naknadno in v manjšem krogu v njegovi rojstni občini Grebinj, mediji ob tej priložnosti niso bili zaželeni. Handke ima s slovenstvom in Slovenci posebno skušnjo, tudi ta je bila te vrste. »Slowenisch kann ich nicht schreiben. Es ist meine Muttersprache, doch die Mutter ist gestorben … Ne znam pisati v slovenščini. Je materni jezik, ampak mati je umrla ...« Tako je svoj čas zapisal v pismu Gustavu Janušu. Kakorkoli že: Handke je tudi naš, predvsem pa je zaslužen za preboj slovenskih književnikov, zlasti koroških, na stomilijonski nemški književni trg. Slovenska dela je prevajal in posredoval pri eminentnih založnikih (Suhrkamp), da so jih objavili.