Fabjan Hafner, Oha, sivec!, Mohorjeva, Celovec, 2014, 64 strani + CD, 19,90 evra, www.mohorjeva.com

Peter Handke in Slovenci

Handke: »Odločilni osebi zame sta bila materina brata, ki sta padla v drugi svetovni vojni. Ne samo s tem, da sta, kot se skorajda evfemistično reče, padla. Materino pripovedovanje, njeno pripovedovanje o ljubljenih bratih, je bil najmočnejši vtis mojega otroštva. Ne dejstvo, da sem bil sam otrok, temveč poslušanje zgodb o fantih, ki sta dala življenje, ali kako se že temu reče, za Hitlerja, čeprav sta bila pravzaprav Slovana in sta se oba nagibala k temu, da bi se pridružila partizanom – za kar sta se jasno izrekla, celo v obliki zapisa, ki se je ohranil. Dva Slovana, ki bi se rada bojevala za Jugoslavijo ali vsaj proti Nemčiji in sta dala življenje za velenemški rajh – sta bila zame zares odločilna.« – Hafner: »Drugod pa je treba razlikovati in utemeljiti razliko: Zakaj Peter Handke prejema Einspielerjevo nagrado, namenjeno pripadnikom večinskega naroda, ki so zaslužni za dobro sobivanje narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem, ne pa Tischlerjeve nagrade za Slovence? Ali je, in če je – koliko – je Peter Handke Slovenec? Lahko bi se zatekli k besedni igri in se z ironijo izmuznili odgovoru. Handkejev ded Gregor Sivec je bil tesar, 'cimperman', in ne mizar, 'tišlar', ter previden, preudaren nedeljski kvartopirec, torej bolj 'ein Spieler' = Einspieler kakor 'tišlar' = Tischler.«

Gornja navedka sta iz knjige koroškega pisatelja Fabjana Hafnerja o rojaku Petru Handkeju. Temu so novembra 2013 namenili Einspielerjevo nagrado, a se podelitve ni mogel/hotel udeležiti. Ob podelitvi v Celovcu je imel Handkejev prijatelj Hafner odličen govor, tega pa je celovška Mohorjeva izdala v knjigi (s priloženo zgoščenko) in dvojezično. Nagrado (relief Andreja Einspielerja in listino) sta zastopnika Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze – Valentin Inzko in Janko Zerzer – Handkeju izročila naknadno in v manjšem krogu v njegovi rojstni občini Grebinj, mediji ob tej priložnosti niso bili zaželeni. Handke ima s slovenstvom in Slovenci posebno skušnjo, tudi ta je bila te vrste. »Slowenisch kann ich nicht schreiben. Es ist meine Muttersprache, doch die Mutter ist gestorben … Ne znam pisati v slovenščini. Je materni jezik, ampak mati je umrla ...« Tako je svoj čas zapisal v pismu Gustavu Janušu. Kakorkoli že: Handke je tudi naš, predvsem pa je zaslužen za preboj slovenskih književnikov, zlasti koroških, na stomilijonski nemški književni trg. Slovenska dela je prevajal in posredoval pri eminentnih založnikih (Suhrkamp), da so jih objavili.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 16. december 2011 / 07:00

Letopis Gorenjska 2011 Leta 2011 so nam ostali v spominu

Letopis Gorenjska 2011 Leta 2011 so nam ostali v spominu, 16. december 2011, št. 2

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 17:41

Z glasbo v novo leto

Prehod v novo leto v Škofji Loki je bil glasbeno barvit: na Starološkem trgu, kjer bodo danes nastopile Grudnove Šmikle, se je predstavila družina Hawlina, iskriv koncert Uroša Perića in Primoža Graši...

Šport / torek, 6. januar 2015 / 16:49

Čebaškova odlično začela, slabše nadaljevala

Kranj – Minuli konec tedna se je s tekmo v Oberstdorfu začel 9. Tour de ski za smučarske tekače in tekačice. Na uvodni tekmi, trikilometrskem prologu, je Alenka Čebašek (TSK OGP GRAD Bled) osvojila...

Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 15:27

Brez labodov ne gre

Zmagovalec priljubljenega jesenskega kuharskega šova Valerio Lutman iz Šempetra pri Gorici je kuhal na Gorenjskem. Tokrat se je v Kranjski Gori z menijem s štirimi hodi predstavil prvič.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Anine jaslice se rojevajo

Ana Korenč iz Virmaš oblikuje jaslice iz gline že dvajset let, ko je zaradi bolezni ostala doma. Njene jaslice so tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Marsikaj že zdaj zmorejo same

V decembru se je zaključil zanimiv enoletni projekt Program spodbujanja socialne vključenosti žensk – državljank tretjih držav na območju Kranja – Zmorem sama. Poudarek so dali znanjem, ki povečujejo...