Pot, po kateri so hodili »Riklijevi nagci«

V Gorjah so obnovili pohodniško Riklijevo pot, dolgo štiri kilometre. Na mestu, kjer je Arnold Rikli imel prvo svetlobno-zračno postajo Arnoldove višave, so postavili informacijsko tablo.

Zgornje Gorje – Turistično društvo Gorje je prejšnjo soboto pripravilo pohod po obnovljeni Riklijevi poti v Gorjah. Ta se začenja v križišču nad vasjo Poljšica, kjer je tudi informacijska tabla z opisom poti. Pot je krožna, dolga štiri kilometre in je srednje zahtevna, traja pa približno dve uri.

Pot so uporabljali privrženci znamenitega hidropata in zdravilca Arnolda Riklija, ki je na Bledu zdravil z naravnimi zdravilnimi metodami pod geslom: Voda seveda koristi, še več zrak in največ svetloba.

Kot je povedal strokovni vodja Turističnega društva Gorje Tomaž Bregant, so pot začeli urejati že leta 2004, leta 2008 pa so postavili prvo informacijsko tablo. Letos so pot prenovili, očistili in postavili oznake, na smerokazih pa je podoba samega Arnolda Riklija.

Na mestu, kjer je bila leta 1865 postavljena prva svetlobno-zračna kopel na svetu, imenovana Arnoldove višave, so postavili novo informacijsko tablo. Ta stoji na mestu nekdanje spominske table, ki so jo Riklijevi častilci postavili leta 1891.

Po besedah Tomaža Breganta so po tej poti hodili Riklijevi pristaši; to je bila moška pot (ženske je Rikli usmerjal na Hom), in sicer so se z Bleda ob sončnem vzhodu podali peš, s seboj so imeli kos kruha in pol steklenice mleka. Prav v Arnoldovih višavah so smeli posedeti, pomalicati, zatem pa so se dve do tri ure predajali svetlobnim in zračnim kopelim. Zatem so se vrnili na Bled, kjer jih je čakalo kosilo. Ob tem Bregant pravi, da so riklijanci naokrog hodili skoraj goli, na sebi so imeli le nekakšne predpasnike, kar je med domačini vzbujalo nekaj nelagodja in celo zgražanja. »Moja stara mama, ki je bila rojena leta 1889, se jih je še spominjala, rekli so jim kar Riklijevi nagci,« pravi Bregant.

Turistično društvo Gorje je poti dodalo še eno vsebino, in sicer informacijsko tablo o tvorbah na drevesih, ki rastejo ob poti; na bukvah so namreč zanimive poškodbe, zadebelitve in bule različnih oblik, ki so predstavljene s strokovnega vidika. V pot je vključena tudi Poglejska cerkev, ki je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Blejskem kotu.

»Filozofijo riklijanstva želimo obuditi in širiti tudi v Gorjah, Rikli je bil vizionar in njegova zgodba naravnega zdravljenja je zgodba za današnje čase in današnji turizem: skromnost, vzdržnost, gibanje in zdravo življenje,« je dejal Bregant.

Ob tem sodelujejo tudi z Bledom, kjer bodo prav to nedeljo pripravili tradicionalni Riklijev pohod na Stražo, Osojnico, zaključek pa bo v Mali Zaki.