Kakijeve sladice popestrijo praznične dni.

Mah, kaki ... Kaki!? Ham ... (2)

Da ob kakiju ne moreš ostati ravnodušen in reči: "Mah, kaki!", smo spoznali tudi na lastni koži, saj se od tega sladkega zapeljivca kar nekako ne moremo posloviti. Namenili smo mu še en del, v katerem si bomo na koncu obliznili vse prste in rekli: "Kaki, ham"!

Prihaja njegov čas

Čeravno se nam zdi nenavadno in imamo kaki (Diospyros kaki) v glavnem za eksotičen sadež, je resnica ta, da večina oranžastih sadežev, ki jih kupimo v naših trgovinah, zraste in dozori v Sloveniji. No, kakopak, da kaki na našem območju nima tako dolge zgodovine uspevanja kakor na primer jabolka ali hruške, je pa res, da ga pri nas vedno bolj načrtno gojijo. Začetki gojenja v večjem obsegu segajo kakšnih štirideset let nazaj. Pred tem je bil kaki sicer znan, a je njegovo drevo raslo le tu in tam pri kakšni hiši. Največkrat so bili zasajeni na domačijah, kjer je bil pri hiši kakšen mornar dolge plovbe, ki je s poti na Japonsko prinesel kakšno sadiko ali dve, saj pred desetletji s Kitajsko in Korejo, ki sta tudi domovini kakija, še ni bilo toliko ladijskega prometa kot dandanašnji. Pri enem od večjih pridelovalcih kakija v Sloveniji navedejo, da se je s kakijem seznanil njihov prednik med prvo svetovno vojno na ruski fronti, in sicer v Odesi ob obalah Črnega morja, v današnji Ukrajini. Sadež ga je takoj očaral in po prihodu domov je nabavil sadike v Italiji. Tako je rodbina začela zgodbo o gojenju kakija.

Eko, eko …

Pri gojenju kakija v zadnjih letih spremljamo nekakšen »boom«, podobno, kot smo to pred leti opazovali pri gojenju oljk. Pogoji za uspevanje kakijev so dobri po celi Sloveniji in ne samo v zaledju Obale, kakor nekateri morda zmotno mislijo. Pred leti mi je vinogradnik z Goriškega dejal, da je tamkajšnje vino najboljše, saj je razdalja do morja do Alp enaka, plodovi pa poberejo najboljše od obeh klimatskih okolij. Nekaj podobnega velja verjetno tudi za kaki. Povejmo še to, da na drevo kakija v Sloveniji ne preži pravzaprav nobena drevesna bolezen, pa tudi škodljivi insekti ga huje ne napadajo. Drevesa oz. sadeže zaradi tega razmeroma malo ali sploh ne škropijo, kar pomeni tudi, da gre za enega najbolj »eko« sadežev pri nas. Takšne »eko« sadeže si lahko že več kot desetletje vsako leto nabavimo tudi v Strunjanu, kjer v sredini meseca novembra poteka odmeven kakijev sejem oz. praznik kakijev.

Če vam ni do sladkega …

Veliko ljudi se pritožuje, da jim je okus zrelega kakija presladek, a z majhno zvijačo ga lahko kaj hitro spremenimo v bolj sprejemljivega. Z nazobčanim nožem razpolovimo sadež in v njegovo notranjost stisnemo nekaj soka sveže, kakšne bolj kiselkaste pomaranče ali še bolje grenivke, če je pri roki. Poleg lahko kapnemo še nekaj drobnih kapljic limone. Presladek okus bo izginil, nadomestil ga bo bolj sočen, s priokusom citrusov.

Kaki kot marmelada

Če se zgodi, da nam uživanje kakijevega sadeža postane dolgočasno, obstaja cel kup različnih načinov, kako si ga popestrimo. Eden najbolj klasičnih načinov uporabe kateregakoli sadja je kakopak kuhanje marmelade. No, zrel kaki ima nekako že sam po sebi obliko marmelade, pa kljub temu. Sadeže kuhamo s sladkorjem v razmerju 4 : 1 in dodamo sok ene limone. Nekateri gurmani pri kuhanju dodajo za kanček nasprotnega okusa, torej ščepec pekoče paprike ali tudi svež timijan. Kuhana masa marmelade postane v kozarcu trda tudi brez praškov za strjevanje.

Kakijeva krema za praznične dni

Zanimiva in privlačna na pogled je tudi kakijeva krema, ki v teh decembrskih dneh še posebej godi. Štirim zrelim kakijem pazljivo odrežemo rozete skupaj z zgornjim delom sadeža kot nekakšnim pokrovom. Meso pazljivo izdolbemo, da ne poškodujemo lupine, in ga zmešamo skupaj z dvema decilitroma stepene smetane, dodamo naribano skorjo pomaranče in nekaj cimeta. Z dobro premešano maso napolnimo kakijeve lupine. Za »naš« kaki sicer obstaja še cela vrsta bolj ali manj zapletenih receptov, a jaz naj vam izdam samo še enega, kako trpek nezrel sadež čim prej umediti, da ga bomo lahko uživali v najbolj popolni obliki, to je v obliki sadeža, kakor zraste na drevesu. Proces meditve bomo pospešili tako, da bomo kakije zložili v vrečko, katero bomo hranili pri sobni temperaturi. Med »zlata jabolka«, kakor se tudi imenuje kaki, dajmo v vrečko eno ali dve navadni jabolki, ki bosta zorenje pospešili. Na kaki!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 13. marec 2016 / 13:55

Za več slovenske glasbe

Nedavno sprejeta novela zakona o medijih določa kvote in intervale predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah, tudi zaradi promocije domače ustvarjalnosti, jezika ... Ali so za več...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 3. avgust 2010 / 07:00

Elektro Gorenjska bo denar vrnil do sredine oktobra

Kranj – Elektro Gorenjska bo najkasneje do 15. oktobra vsem oškodovanim odjemalcem vrnil preplačano električno energijo v obdobju od 1. januarja 2008, ko je prišlo do usklajenega...

Nasveti / torek, 3. avgust 2010 / 07:00

Poprova meta najprej ogreje, nato hladi

Eterično olje poprove mete ima poseben učinek na živce, s katerimi zaznavamo mraz. Nekaj trenutkov po tem, ko ga zaužijemo ali vtremo v kožo, nas najprej lahno zapeče oz. ogreje, nato pa prijetno hlad...

Kronika / torek, 3. avgust 2010 / 07:00

Nesreče

Do smrti zbil kolesarja Stahovica - V nedeljo nekaj minut po 21. uri se je pri Stahovici zgodila huda prometna nesreča. Dvajsetletnik se je z osebnim...

Prosti čas / torek, 3. avgust 2010 / 07:00

Poletne rubrike

Oddaja 24UR bo avgusta obarvana s poletnimi rubrikami. V tednu od 9. avgusta dalje se bo med delovniki tako zvrstilo pet zanimivih tematskih prispevkov. Novinarka Tanja Volmut nam bo skozi...

Kranjska Gora / torek, 3. avgust 2010 / 07:00

Tri tisoč romarjev na Višarjah

Višarje so božja pot Evrope, je dejal v pridigi pri nedeljski slovesni maši na romanju treh Slovenij mariborski nadškof dr. Franc Kramberger.