Kakijeve sladice popestrijo praznične dni.

Mah, kaki ... Kaki!? Ham ... (2)

Da ob kakiju ne moreš ostati ravnodušen in reči: "Mah, kaki!", smo spoznali tudi na lastni koži, saj se od tega sladkega zapeljivca kar nekako ne moremo posloviti. Namenili smo mu še en del, v katerem si bomo na koncu obliznili vse prste in rekli: "Kaki, ham"!

Prihaja njegov čas

Čeravno se nam zdi nenavadno in imamo kaki (Diospyros kaki) v glavnem za eksotičen sadež, je resnica ta, da večina oranžastih sadežev, ki jih kupimo v naših trgovinah, zraste in dozori v Sloveniji. No, kakopak, da kaki na našem območju nima tako dolge zgodovine uspevanja kakor na primer jabolka ali hruške, je pa res, da ga pri nas vedno bolj načrtno gojijo. Začetki gojenja v večjem obsegu segajo kakšnih štirideset let nazaj. Pred tem je bil kaki sicer znan, a je njegovo drevo raslo le tu in tam pri kakšni hiši. Največkrat so bili zasajeni na domačijah, kjer je bil pri hiši kakšen mornar dolge plovbe, ki je s poti na Japonsko prinesel kakšno sadiko ali dve, saj pred desetletji s Kitajsko in Korejo, ki sta tudi domovini kakija, še ni bilo toliko ladijskega prometa kot dandanašnji. Pri enem od večjih pridelovalcih kakija v Sloveniji navedejo, da se je s kakijem seznanil njihov prednik med prvo svetovno vojno na ruski fronti, in sicer v Odesi ob obalah Črnega morja, v današnji Ukrajini. Sadež ga je takoj očaral in po prihodu domov je nabavil sadike v Italiji. Tako je rodbina začela zgodbo o gojenju kakija.

Eko, eko …

Pri gojenju kakija v zadnjih letih spremljamo nekakšen »boom«, podobno, kot smo to pred leti opazovali pri gojenju oljk. Pogoji za uspevanje kakijev so dobri po celi Sloveniji in ne samo v zaledju Obale, kakor nekateri morda zmotno mislijo. Pred leti mi je vinogradnik z Goriškega dejal, da je tamkajšnje vino najboljše, saj je razdalja do morja do Alp enaka, plodovi pa poberejo najboljše od obeh klimatskih okolij. Nekaj podobnega velja verjetno tudi za kaki. Povejmo še to, da na drevo kakija v Sloveniji ne preži pravzaprav nobena drevesna bolezen, pa tudi škodljivi insekti ga huje ne napadajo. Drevesa oz. sadeže zaradi tega razmeroma malo ali sploh ne škropijo, kar pomeni tudi, da gre za enega najbolj »eko« sadežev pri nas. Takšne »eko« sadeže si lahko že več kot desetletje vsako leto nabavimo tudi v Strunjanu, kjer v sredini meseca novembra poteka odmeven kakijev sejem oz. praznik kakijev.

Če vam ni do sladkega …

Veliko ljudi se pritožuje, da jim je okus zrelega kakija presladek, a z majhno zvijačo ga lahko kaj hitro spremenimo v bolj sprejemljivega. Z nazobčanim nožem razpolovimo sadež in v njegovo notranjost stisnemo nekaj soka sveže, kakšne bolj kiselkaste pomaranče ali še bolje grenivke, če je pri roki. Poleg lahko kapnemo še nekaj drobnih kapljic limone. Presladek okus bo izginil, nadomestil ga bo bolj sočen, s priokusom citrusov.

Kaki kot marmelada

Če se zgodi, da nam uživanje kakijevega sadeža postane dolgočasno, obstaja cel kup različnih načinov, kako si ga popestrimo. Eden najbolj klasičnih načinov uporabe kateregakoli sadja je kakopak kuhanje marmelade. No, zrel kaki ima nekako že sam po sebi obliko marmelade, pa kljub temu. Sadeže kuhamo s sladkorjem v razmerju 4 : 1 in dodamo sok ene limone. Nekateri gurmani pri kuhanju dodajo za kanček nasprotnega okusa, torej ščepec pekoče paprike ali tudi svež timijan. Kuhana masa marmelade postane v kozarcu trda tudi brez praškov za strjevanje.

Kakijeva krema za praznične dni

Zanimiva in privlačna na pogled je tudi kakijeva krema, ki v teh decembrskih dneh še posebej godi. Štirim zrelim kakijem pazljivo odrežemo rozete skupaj z zgornjim delom sadeža kot nekakšnim pokrovom. Meso pazljivo izdolbemo, da ne poškodujemo lupine, in ga zmešamo skupaj z dvema decilitroma stepene smetane, dodamo naribano skorjo pomaranče in nekaj cimeta. Z dobro premešano maso napolnimo kakijeve lupine. Za »naš« kaki sicer obstaja še cela vrsta bolj ali manj zapletenih receptov, a jaz naj vam izdam samo še enega, kako trpek nezrel sadež čim prej umediti, da ga bomo lahko uživali v najbolj popolni obliki, to je v obliki sadeža, kakor zraste na drevesu. Proces meditve bomo pospešili tako, da bomo kakije zložili v vrečko, katero bomo hranili pri sobni temperaturi. Med »zlata jabolka«, kakor se tudi imenuje kaki, dajmo v vrečko eno ali dve navadni jabolki, ki bosta zorenje pospešili. Na kaki!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 20:37

Pes med sprehodom zaužil mamilo

Med sprehodom okoli Bohinjskega jezera je Paris, pes pasme avstralski ovčar, nenadoma oslabel in se začel močno tresti. Preiskava njegove krvi je kasneje pokazala, da se je zastrupil z mamilom.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:09

Včasih so imele ženske le tri želje

Gostja 118. Glasove preje v dvorani kranjskega Cineplexxa je bila novinarka, pisateljica in publicistka Milena Miklavčič, ki je odkrito, kot ona zna, spregovorila o spolnosti oziroma »tistih rečeh«, k...

GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:08

Zgodbe o vračanju

Lovro Kapus iz Kamne Gorice, Justin Ažman iz Krope in Valentin Arh iz Kamne Gorice – italijanski vojni ujetnik, interniranec v nemško koncentracijsko taborišče Dachau in ruski vojni ujetnik na Poljske...

Kronika / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:05

Umik obtožbe za bombo

Tožilstvo je zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona zoper Kranjčana Stanka Radojevića in Dejana Savića, ki ju je obtoževalo bombnega napada na kranjsko policijo.

Kamnik / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:00

V mislih že pri premoženju

Člani Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik so se minuli teden zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so optimistično ugotavljali, da je vrnitev podržavljenega premoženja in s tem konec do...

Tržič / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 12:57

Bili so navezani na »pvac«

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču so imeli domoznanski večer z naslovom Prisedi, povem ti, kako smo praznovali v 20. stoletju. Dnevi evropske kulturne dediščine sicer v več gorenjskih krajih p...