Šola, znana tudi v Sloveniji

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 25. januar 2015 / 11:15

Na zasebni Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru/St. Peter pri Šentjakobu v Rožu, ki jo že 26 let vodijo šolske sestre, so imeli pretekli teden informativni dan. Dan je bil povsem običajen, pouk je potekal normalno in je bil le deloma prilagojen obisku staršev in otrok, ki so se zanimali za šolanje v tej šoli in so si lahko ogledali učilnice, kabinete in druge šolske prostore. Informativni dan ne bi bil posebne pozornosti vreden, če se ne bi na tej petletni šoli šolali tudi dijakinje in dijaki iz Slovenije. Vodstvo šole je kmalu spoznalo pomembnost čezmejnega sodelovanja in šolanja za izzive, ki jih to prinaša.

»Naša šola je izobraževalna šola za gospodarske poklice in smo kombinacija splošne in praktične izobrazbe, ki se po petih letih konča z zrelostnim in diplomskim izpitom. Absolventi imajo potem na izbiro takojšnjo zaposlitev ali nadaljevanje študija na univerzi. Po tretjem letniku imajo obvezno trimesečno prakso, kjer lahko v realnem okolju bogatijo svoje strokovno in jezikovno znanje in spoznajo, da delo v gospodarstvu ni šala,« je povedal ravnatelj šole mag. Štefan Schellander iz Bilčovsa/Ludmannsdorf, ki že 17 let vodi šolo. »Višja šola za gospodarske poklice, ki ima v svojem programu tudi enoletno strokovno gospodarsko šolo, je edina dvojezična šola za gospodarske poklice v Avstriji. Vse predmete poučujemo v nemščini in slovenščini, angleščina in italijanščina pa sta tuja jezika. Odločili smo se za novost, ki ji pravimo 'jezikovno potapljanje', ko od tretjega letnika naprej en mesec poučujemo v enem, naslednji mesec pa v drugem jeziku in tako še dodatno utrjujemo jezikovno znanje.«

Šentpetrska višja šola je znana po tem, da absolventi praviloma nimajo težav z zaposlitvijo v turizmu in v gostinstvu, v bančnih in zavarovalniških družbah ter v špediterskih dejavnostih. Ravnatelj Schellander je povedal, da opravljajo absolventi šole odgovorna dela v Avstriji, še posebej v družbah, ki poslujejo s Slovenijo, v predstavništvih avstrijskih družb v Sloveniji in v drugih državah na Balkanu.

Od kandidatov iz Slovenije pričakujejo čim boljši učni uspeh in ustrezno znanje nemščine. Če je morda nekoliko slabše, ga znajo mladi v medsebojnem druženju, še posebej v bivanju v internatu, zelo hitro nadomestiti. Ravnatelj je povedal primer koroškega dekleta, ki ob prihodu v internat ni znala besede slovensko, zaradi sostanovalke Slovenke pa je dosegla tako znanje slovenščine, da je danes zaposlena v izpostavi ene od avstrijskih firm v Ljubljani.