Razgled na morje

Bojin Kuk (1110 m n. m.) – Živimo v časih, ko je potovanje v tujino malce drugačno, kot smo navajeni. A dočakaš tudi občutek svobode. Ko pogrešaš vonj po morju in hkrati bližino gora, greš tja, kjer gore poljubijo morje. V Paklenico.

Paklenica je soteska, eden izmed osmih nacionalnih parkov na Hrvaškem, ki se razprostira na 96 kvadratnih kilometrih gorskega masiva Velebit. Dostop do Paklenice je iz Starigrada v Dalmaciji. Zanimivo je dejstvo, da so ravno lepote Paklenice in Velebita botrovale nastanku prvega hrvaškega romana Planine, ki je izšel leta 1536 in je nastal izpod peresa pisatelja Petra Zoranića. Ime soteska nosi po smoli črnega bora paklini, ki so jo uporabljali v zdravstvu in za premazovanje lesenih čolnov.

Paklenica je raj za planince in športne plezalce, saj je v parku več kot štiristo različno zahtevnih plezalnih smeri. Mi bomo danes obiskali zahodni del Paklenice in Bojinac, območje, kjer so številni slikoviti apnenčasti vrhovi, ki s svojimi oblikami burijo domišljijo. Divje stene in ošiljeni vrhovi, od katerih je najbolj izrazit falični Jagin Kuk, čeprav se da videti tudi kaj drugega.

Iz Starigrada se zapeljemo v smeri proti Crikvenici in nasproti tržnice opazimo smerokaz za Veliko Rujno. Zavijemo desno in cesta se začne strmo vzpenjati. Sedem kilometrov ceste je asfaltirane, nato pa sledi še sedem kilometrov utrjenega makadama, ki nas pripelje na Veliko Rujno do cerkvice Velike Gospe od Rujna na višini 870 metrov. Malce pred cerkvijo opazimo smerokaz levo za Bojinac. Prečimo travnik, in ko pridemo v gozd, nas steza pripelje do table, ki označuje narodni park. Pri tabli zavijemo levo navzgor. Sledi skalno pobočje, polno škrapelj in brezen, celo nekaj metrov jeklenice je. Držimo se markirane poti, sicer se bomo znašli v težavah. Pri smerokazu Starigrad/Veliko Rujno, zavijemo levo v smeri Starigrad. Kmalu zagledamo kraški amfiteater, sredi katerega kraljuje Jagin Kuk. Držimo se desne, kmalu smo v delu, kjer je gladka skala, rahlo razbrazdana od vode. Povzpnemo se neposredno po njej. Ni krušljivo in čevlji primejo. Navdušujoč kraški svet ostrih skal nas pripelje v Žlibe, kjer se desno odcepi ferata na Bojin Kuk. Ferata ni zahtevna, a za neizkušene priporočam uporabo samovarovalnega kompleta. Malce pod vrhom se z leve strani priključi lažja pot, po kateri bomo sestopili. Do vrha nas čaka le še pomolček, s katerega se bomo zazrli v Vaganski vrh, Sveto Brdo, celotno Veliko Rujno in otok Pag.

Sestopimo po lažji poti. Z vrha sestopimo do vstopa v ferato, nato pa gremo desno in začnemo s strmim sestopom po grapi. Na dnu grape, ko dosežemo jaso, je izvir vode Piskavac. Držimo se desne in obhodimo celoten mogočen masiv Bojinega Kuka. Pot nas vodi naokoli, vmes celo malce izgubi višino, nato pa se ponovno povzpne do zavetišča v skali. Od tam strmo sestopimo po kraškem svetu, in ko smo spet pri znanem smerokazu Starigrad/Veliko Rujno, zavijemo levo ter nadaljujemo sestop v Veliko Rujno, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Opisani vzpon na Bojin Kuk ni za neizkušene planince, saj terja nekaj znanja in spretnosti hoje po izrazitem kraškem svetu. Ob koncu svetujem le še to, da se držimo markirane poti, sicer nas kraški labirinti lahko pripeljejo v težave.

Nadmorska višina: 1110 m
Višinska razlika: 240 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5