Butarce, pušli in begance

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 9. april 2022 / 21:23

To je le nekaj poimenovanj za snope iz zelenja, cvetja ali obarvanih lesnih oblancev, ki so nepogrešljiv del velike noči in na Slovenskem slovijo po veliki pestrosti. Štirinajst različnih primerkov so v nedeljo razstavili na že 8. Festivalu cvetnonedeljskih butaric v Budnarjevi domačiji, kjer so obiskovalci sami lahko izdelali palovško butarico.

Zgornje Palovče – Po dveletnem premoru zaradi epidemije so člani Turističnega društva Kamn'k v sodelovanju s Sabino Romšak v Budnarjevi muzejski hiši organizirali že 8. Festival cvetnonedeljskih butaric, na katerem so letos razstavili štirinajst primerkov iz vse Slovenije.

»Zbirko si vsako leto želimo dopolniti s kakšnim novim primerkom, kar nam lepo uspeva, saj je so­delovanje z društvi in posamezniki iz vse Slovenije res dobro. Letos je tako prvič na ogled naklanska banca, butarica z imenom, ki je tudi meni nekaj novega, izdelali pa sta jo Francka Jošt in Urška Markič iz KUD Lik Naklo,« nam je povedala Sabina Romšak iz Šmarce, ki se je od svoje mame naučila izdelovati šmarske butarice, svoje veselje do tovrstne dediščine pa je letos nadgradila tudi v priložnostno zloženko, v kateri je zbrala običaje in navade, ki so s cvetnonedeljskimi butaricami znane ali tudi ohranjene na Kamniškem. Na razstavi smo si lahko ogledali butarice z vseh koncev Slovenije, z Gorenjske tudi palovško butarico, ki jo je izdelala Bernarda Kvas iz Spodnjih Palovč, butarico Janeza Mohoriča iz Turističnega društva Železniki, blejsko beganco, ki jo je izdelal Davorin Bernard iz Turističnega društva Bled, poljansko in žirovsko butaro (razlika med njima je v uporabi zelenja), ki ju je izdelala Tončka Oblak iz Turističnega društva Žirovski Vrh, begunjsko beganco, delo Antona Resmana iz Turističnega društva Begunje na Gorenjskem in šmarsko butarico, ki jo je izdelala Sabina Romšak.

Na Slovenskem ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ne bi nosili k blagoslovu šopov in snopov pomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu lomili in polagali pred prihajajočim Kristusom na oslu. Tudi na Kamniškem se običaji, ki so v zvezi s tem ohranjeni na različnih krajih občine, med seboj razlikujejo. Najbolj znane so palovške in šmarske butarice. In kako izdelamo palovško? »Delo pri izdelavi butaric ima tri zaporedne postopke. Prvi in poglavitni je priskrba zelenja in palic. Sledi priprava oblancev iz smrekovega lesa, to je oblanje, barvanje in striženje, na koncu je še vezenje. Za izdelavo potrebujemo leskove palice, bršljan, cipreso, brinje in reso. Posebno zahtevna naloga je priprava oblancev. Za oblance izberemo izredno gladko smrekovo desko brez grč z zelo gostimi letnicami, primerno suho in debeline 2,5 cm. Z zelo ostrim obličem naoblamo tanke oblance, le pravilno nastruženi oblanci se pri vezavi na butarico ne lomijo. Potem sledi barvanje. Barvamo jih s posebnimi barvami za les, lahko pa tudi z barvami za pirhe. Za barvanje oblancev uporabljamo rdečo, modro, rumeno in zeleno barvo. Barvo najprej zavremo in primerno količino oblancev potopimo vanjo, nato jih dobro premešamo in damo v gajbice, da se posušijo. Pobarvane in posušene oblance razstrižemo s škarjami, na kakšno širino in dolžino, določa velikost butarice. Predno začnemo oblance vezati v butarice, jih poškropimo z vodo, da postanejo prožni. Oblance oblikujemo v pentlje in jih povezujemo ob palice, v pasovih, ki se izmenjujejo z zelenjem,« nam postopek opiše Sabina Romšak in pove še, da so bile nekdaj vse butarice spletene le iz zelenja, a takšne niso bile prav dolgo obstojne. »Zato so na podeželju, kjer so butarice izdelovali tudi za prodajo v mestih, ugotovili, da butarice, ki jim dodamo obarvane oblance, zdržijo bistveno dlje, zato so jih lahko izdelovali celo zimo ali vsaj več tednov pred veliko nočjo.«

Razstava bo na ogled še v nedeljo, 10. aprila, od 14. do 17. ure.