Je skrivnost v pitju rdečega vina?

Koronarno društvo Gorenjske je že drugič povabilo medse predavatelja prof. dr. Radovana Starca, zdravnika specialista kardiologije, ki jim je tokrat govoril o "francoskem paradoksu".

Kranj - O zdravem življenju bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi je društvo že lani ozaveščalo na predavanjih. Lani jih je bilo sedem s skupaj 617 člani, vsakega se je v povprečju udeležilo 88 obiskovalcev. Že lansko predavanje prof. dr. Radovana Starca, ki je govorilo o stresu, je privabilo sto poslušalcev, pa tudi tokratno o »francoskem paradoksu« je bilo zelo dobro obiskano. Kako je mogoče, da Francozi, ki jedo izrazito nezdravo, ki užijejo štirikrat več masla in trikrat več maščob kot drugi Evropejci ali Američani, trikrat manj obolevajo in umirajo zaradi srčno-žilnih bolezni? Je skrivnost v uživanju rdečega vina, se sprašuje ugledni kardiolog. Učinki so težko merljivi, kaže pa se, da ima pitje rdečega vina antistresni učinek (stres je eden od številnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni), da je nekakšen socialni aperitiv, da poglablja komunikacijo. Prešernove verze »spet trte so rodile, prijat'lji vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi« se da prevesti tudi v zdravstveno analizo, pravi predavatelj. Pri razjasnitvi »francoskega paradoksa« ne gre le za rdeče vino, a tudi zanj. Predavatelj je nanizal še nekaj razlogov, ki zmanjšujejo tveganja za koronarno bolezen. Kaj se torej lahko naučimo od Francozov? Resda nemara jedo mastno in po sodobnih merilih nezdravo hrano, a jedo počasi in z užitkom, pri mizi je pomemben tudi »umetniški vtis«, privoščijo si kozarec rdečega vina (smisel je torej v zmernem pitju), prehranjevanje je pravi ritual, ob tem prijetno kramljajo … Če že jedo veliko maščob, pa gre večinoma za manj nevarne nenasičene maščobe. Stres slabo vpliva na presnovo hrane, hormonske reakcije organizma so drugačne, tudi če jemo zdravo hrano. Francozi pa veljajo za uživaški narod: tudi po tri ure dnevno si vzamejo za užitek ob hrani. Del francoskega življenjskega sloga je tudi gibanje, so zelo družabni, v komunikaciji prijateljski in ne sovražni ter zagrenjeni, blizu jim je humor, uživajo v dobrem in lepem, poleg tega pa Francija sodi med bogatejše države, kjer je socialna klima ugodna. Kako je torej z rdečim vinom? Kot pri tenisu za uspeh ni pomembna teniška žogica, tudi pri pitju ni toliko pomembna pijača kot nekakšno čudežno zdravilo, pač pa pivec, kakšen je in v kakšnem okolju živi, je prepričan Radovan Starc, ki je slušateljem nanizal še nekaj najpomembnejših načel, kako dočakati sto let.