Gobe na ogled in na krožniku (1)
Gorenjci imamo radi gobove jedi. Znani smo bili (in smo še) tudi po razstavah. Sama se spominjam, sploh v tistih časih zelo odmevne iz Cerkelj, kamor sem se vedno odpravila v družbi dedka in babice. Gostila jo je Osnovna šola Davorina Jenka. Takrat sem bila še prvošolka, morda malce starejša. Spominjam se izjemnih postavitev, verjetno pa je name naredil velik vtis tudi lovski del razstave. Ne vem, ali sem zaprte in odprte rdeče mušnice tako pravilnih oblik, kot sem jih občudovala takrat, še kdaj kasneje videla v naravi.
Sama ne spadam med ljubitelje gobarjenja, niti ne razumem, kako imajo nekateri »nos za gobe«, kot pravijo. Kakšnega jurčka in lisičko še najdem, pa še to, če se mi med sprehodom skozi gozd praktično »postavita pred nos«. Jih pa rada jem – o, to pa ... A o tem v nadaljevanju.
Letos je koronasituacija poskrbela, da so vse ali pa vsaj večino napovedanih razstav gob odpovedali, jim jo je pa uspelo pripraviti v Hitovem hotelu Sabotin v Solkanu, in to v sodelovanju z Gobarskim društvom Nova Gorica, ki šteje več kot sto članov. Ker je bilo v času razstave slabo vreme, so jo prestavili v notranje prostore hotela in ob upoštevanju pravil in priporočil NIJZ sta si jo lahko ogledovali le dve osebi hkrati. Tradicijo so tako ohranili, razstava je bila letos že 23. Razložili so nam, da so sicer vremenske razmere okrnile rast gob, ker se je preveč ohladilo, a so bili organizatorji z letošnjo bero vseeno zadovoljni. Člani Gobarskega društva Nova Gorica so se za potrebe razstave odpravili po gozdovih od Notranjske, Brkinov, pa vse do Cerknega in Tolmina, Vipavske doline, Banjšic in Trnovskega gozda ter Korade in uspelo jim je predstaviti kar 153 različnih gob. Vse so ustrezno označili, kar je omogočalo, da so obiskovalci gobe hitro prepoznali in jih tako tudi primerjali med seboj.
Na letošnji razstavi je bilo mogoče videti precej koprenk, mlečnic in kolobarnic, so razložili. Na razstavi je bil predstavljen zelo lep primerek črneče velezraščenke, ki je sicer užitna goba, a v Sloveniji zavarovana, kot je pojasnil Gabrijel Seljak, eden izmed redkih determinatorjev mentorjev Mikološke zveze Slovenije. Društvo je zato za namen razstave in izobraževanja pridobilo ustrezno dovoljenje za odvzem črneče velezraščenke iz narave. Ob razstavljenih primerkih pa so lahko gostje druge zavarovane prostoživeče glive, ki so na t. i. rdečem seznamu, njihovo nabiranje pa je v Sloveniji prepovedano, spoznali tudi na fotografijah na plakatu.
Obisk razstave pa so popestrili še s kulinariko, saj so si obiskovalci lahko privoščili tudi kakšno jed z gobami. (Se nadaljuje)