Kava in fikus odpadeta

Tajnica mora danes imeti predvsem zelo visoko raven znanja, pravi Tatjana Justin, predsednica Kluba tajnic Gorenjske. Obvladati mora dva tuja jezika, računalnik in poznati vsaj nekaj psihologije.

Približno 50 članic Kluba tajnic Gorenjske se je pred kratkim zbralo že na svoji šestnajsti letni skupščini. Članice tega prostovoljnega združenja prihajajo z zelo različnih področij, tako iz gospodarstva kot javne uprave, šolstva, zdravstva in zasebnega sektorja. Srečujejo se enkrat na mesec. Kot pravi predsednica združenja Tatjana Justin, si na srečanjih izmenjajo izkušnje in naberejo nova znanja ter energijo za delo. V preteklem letu so se v okviru kluba izobraževale predvsem na področju javnega nastopanja, retorike in računalništva.

Kako je v teh časih s stereotipi o tajnici, kavi in fikusu, ki so morali biti včasih pred pisarno vsakega pravega direktorja?

»Kava in fikus odpadeta. Tajnica mora danes imeti predvsem zelo visoko raven znanja. Obvladati mora dva tuja jezika, računalnik in poznati vsaj nekaj psihologije. Vedeti mora, kako odreagirati v določeni situaciji. Vsi vemo, da nihče ni popoln, a se od tajnic pravzaprav vseeno pričakuje prav to – da so popolne.«

Zakaj so tajnice v glavnem ženske?

»Osebno mislim, da zato, ker moški ne morejo delati štirih stvari hkrati – odgovarjati na elektronsko pošto, se pogovarjati po telefonu, brskati po fasciklu in razlagati tistemu, ki stoji med vrati, naj samo malo počaka, ker ima šef ravno neko nujno delo …«

Se tudi v vašem poklicu pozna gospodarska kriza?

»Seveda, predvsem se pozna, da številnih podjetij ni več.«

Pa na vzdušju v podjetjih?

»Tudi. V teh časih smo tajnice še posebej kot nekakšni amortizerji, filtri med nadrejenimi in podrejenimi. Poskušamo usmerjati pozitivno energijo, na situacijo odreagirati tako, da je za vse prav. Kot na primer takrat, ko se kakšen delavec resnično razjezi in hoče takoj k direktorju, pa je tajnica tista, ki ga pomiri, preden stopi do nadrejenega in reče nekaj, kar bi kasneje obžaloval. Ali obratno, ko se razjezi šef in plane skozi vrata svoje pisarne …«

Katere so tiste težave, s katerimi se najpogosteje srečujete?

»Univerzalne so, takšne, kot jih imajo povsod drugod. Naše delo je zelo raznoliko. Pravzaprav ga je težko opisati, vse se dogaja sproti. Morda zato samo primerna šolska izobrazba ni dovolj za dobro tajnico. Moraš biti človek za to delo.«

Lahko naštejete tri glavne odlike dobre tajnice?

»Poštenost in doslednost, poslovna odličnost in sposobnost komunikacije. Pa lojalnost – ljudje, s katerimi delamo, nam morajo zaupati.«

Pri svojem delu se morate prilagajati raztegljivemu delovniku v podjetju. Kako usklajujete družino in službo?

»Z dobro voljo in energijo, predvsem pa z dobro organizacijo je mogoče uskladiti vse: družino, posel in prostovoljne dejavnosti. Moj delovnik se uradno začne ob 8. uri zjutraj in konča ob štirih popoldne, a se seveda prilagajam potrebam. Če je treba ob izrednih dogodkih službo podaljšati, pač ostanem do osmih zvečer. Ali do enajstih, če se tako obrne.«

Doma lahko pozabite na dogodke, skrbi, projekte v podjetju?

»Glede na to, da sem domačinka iz Hlebc, mi tudi, če bi bila v službi drugje, ne bi bilo vseeno za Elan. Od podjetja smo vsi, ki živimo tu, nekako odvisni, ponosni smo nanj, ni nam vseeno, kaj se dogaja. Ker sem v Elanu tudi v službi, čisto »odklopljena« nisem nikoli.«

Kako ste se počutili, ko ste konec lanskega leta prevzeli odgovorno delo tajnice predsednika uprave Elana?

»Dobro sem vedela, za kakšno vrsto dela gre, saj sem že dolgo v Elanu in sem v preteklosti pogosto nadomeščala svojo predhodnico. Seveda sem resno razmišljala, preden sem se odločila, da sprejmem ponudbo, a to delo mi predstavlja izziv, mi leži in odgovarja. Res je stresno, ampak po drugi strani je prav rutina tisto, kar me najbolj ubija.«