Pritožba na zavrnilno sodbo
V članku pod zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v petek, 28. januarja 2011, v Gorenjskem glasu, je novinar Simon Šubic zapisal, da se je na Okrožnem sodišču Kranj končalo sojenje meni, Štefanu Hudobivniku, nekdanjemu lastniku večjega števila propadlih podjetij oziroma trgovin, javnost pa me pozna tudi kot neuspešnega kandidata za predsednika države. Zapisano ne drži, oziroma je napačno interpretirano, zato zahtevam popravek.Običajno je tako, da je vsakdo, ki je upravičeno v kazenskem postopku in ga tožilstvo preganja, neznansko vesel, če zadeva zastara in ne pride do sodnega epiloga. V mojem primeru je drugače. Med postopkom na sodišču je bilo ugotovljeno, kar sem sam ves čas trdil, potrdili pa so tudi sodni izvedenci, da so moja podjetja in trgovine v zadnjem letu poslovanja imeli več kot 260 tisoč evrov dobička, poleg tega so imeli več kot 283 tisoč poslovnih terjatev, več kot en milijon 170 tisoč evrov investicij ter dodatno še zaloge blaga in opremo v devetih popolnoma opremljenih trgovinah.
Povod za prenehanje poslovanja je motenje poslovanja skladišča sadja na Primskovem decembra 2000. Motenje je dokazano s pravnomočnim sodnim sklepom. Pri tem nezakonitem dejanju so poleg storilcev, od katerih je bil eden takrat svetovalec vlade, po zakonu nedopustno sodelovali še varnostniki družbe G7, ki je sedaj v stečaju, in dva policista PP Kranj, ki so ju zaposleni poklicali na pomoč, da bi preprečila motenje brez pravne podlage, pa tega nista storila.
Med kazenskim postopkom sem od sodišča zahteval zaslišanje vseh vpletenih, tudi policistov, delavcev UDBE, kriminalistov in bivšega ministra za notranje zadeve, ki mi je pomagal premagati nezakonite naveze in to leta 2001. Sodišče dokaznemu predlogu ni sledilo, na kar sem jih opozoril že prej, da tega verjetno ne bodo upali, saj sem od vseh vpletenih navedel točne podatke in njihova dejanja.
Sodišče sem obvestil, da gre za politični proces, pa vendar v desetih letih ni zbralo dovolj moči, da bi se uprlo in razsodilo po zakonskih načelih, ki veljajo.
Tudi v nekaterih drugih postopkih, predvsem odškodninskih, ki potekajo na kranjskem sodišču, bi bil potreben notranji nadzor, zaradi neštetih kršitev materialnega in procesnega prava. Podjetja kljub številnim poskusom niso propadla, pač pa v številnih postopkih na sodišču zahtevajo povrnitev povzročene škode, da bodo po dolgih letih končno lahko poplačani upniki.
Moj glavni namen kandidature za predsednika države je bil ustaviti privatizacijo družbenega premoženja, spremeniti zakonodajo in celotno kupnino dati na SPIZ. Že leta 1997, ko sem prvič kandidiral, sem povedal, kaj se bo zgodilo. Zato nikakor nisem neuspešen kandidat za predsednika republike. Jaz sem zelo uspešen, le trinajst let prezgodaj sem kandidiral. Po toliko letih privatizacije družbene lastnine je čas za povrnitev škode, saj je država obubožana, večina takratnih politikov pa zelo dobro plačanih uradnikov EU. Sodna in izvršilna veja oblasti sta potrebni temeljite prevetritve, saj je moj primer v posmeh pravni varnosti in pravno-socialni demokratični državi. Novinar, ki je napisal prerekan članek, me ni poklical ali kakor koli drugače komuniciral z menoj. Ali je to korektno ali ne, pa naj presodita uredništvo in javnost.
S spoštovanjem,
Štefan Hudobivnik