Predor pod Stenom do avgusta

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / petek, 18. februar 2011 / 06:00

Z blagoslovom kipca svete Barbare ob južnem vhodu v predor so se začela gradbena dela v predoru pod Stenom. Preboj 712 metrov dolgega predora na trasi Poljanske obvoznice načrtujejo do avgusta.

Škofja Loka - Pripravljalna dela so potekala od lanske jeseni, ta teden pa so delavci gradbenega podjetja Primorje začeli dela v predoru. To bo ključni objekt in največji gradbeni zalogaj pri gradnji poljanske obvoznice, je dejal direktor državne direkcije za ceste Gregor Ficko ob odkritju in blagoslovitvi kipca svete Barbare, zavetnice rudarjev in gradbenikov, ki naj bedi tudi nad dobrim in varnim delom v predoru pod Stenom. Predsednik uprave gradbenega podjetja Primorje Dušan Črnigoj je ob tej priložnosti povedal, da ima njihovo podjetje vrsto izkušenj z gradnjami predorov, ki jih bodo uporabili tudi pri tem projektu. Skupna dolžina predora od južnega portala pri Puštalu do izhodnega pred Zmincem je 712 metrov, podzemni del obsega 613 metrov, vzporedno gradijo reševalni rov. V prihodnjih mesecih bo predor pod Stenom vse dni v tednu 24 ur na dan v treh izmenah gradilo ducat delavcev, je povedal vodja projekta Aleksander Musar. Pričakuje, da se bodo na drugo stran prebili avgusta, odvisno pač od geoloških razmer. Župan občine Škofja Loka Miha Ješe pa je ob začetku del v predoru izrazil veselje nad nadaljevanjem gradnje hitre ceste, ki bo promet speljala iz mesta in skrajšala pot v Poljansko dolino. Del trase obvoznice, ki poteka čez vas Suha, pa zaradi pritožb na razlastitveni postopek še vedno ostaja odprt. Pričakuje, da bodo tudi za ta del kmalu našli rešitev. Irena Zore Willenpart z državne direkcije za ceste, botra predorskih delavcev, je dejala, da je predor pod Stenom najdaljši na kateri od državnih cest, ki jih upravlja direkcija. Tudi ona je izrazila željo, da bi dograjena cesta v prihodnje predstavljala varno povezavo med osrednjo Slovenijo in Primorsko. Skupaj so odkrili kip svete Barbare, blagoslovil pa ga je župnik Matija Selan v družbi loškega kaplana in župnika s Suhe.