Vsestranski Finžgar

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Žirovnica / sobota, 12. februar 2011 / 06:00

V sredo je minilo 140 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja in štirideset let od ureditve muzeja v njegovi rojstni hiši v Doslovčah.

Doslovče – V skromni Dolenčevi kajži v Doslovčah se je pred 140 leti, 9. februarja 1871, rodil Fran Saleški Finžgar. Poznamo ga predvsem kot duhovnika, pisatelja in dramatika, njegovo najbolj znano delo je Pod svobodnim soncem, ogromno zanimivosti o Finžgarju pa ve Mira Novak, dolgoletna oskrbnica njegove rojstne hiše, ki so jo pred štiridesetimi leti preuredili v muzej.

Finžgar je bil vsestransko nadarjen. »Ena od njegovih sposobnosti je bila prevajanje, v to so ga uvajali že v dijaških letih. Igral je citre, dokler ni v študentskih letih slišal nanje igrati Ivana Regna, s katerim si je delil sobo in je kasneje postal svetovno znan proučevalec oglašanja murnov. Finžgar je zanj zapisal, da je imel absoluten posluh. Kljub vsemu pa Finžgarjev posluh ni bil kar tako. Ko je Jakob Aljaž leta 1897 blagoslovil kapelo na Kredarici, je Finžgar na slovesnosti vodil pevce. Aljaž navaja, da so imeli premalo pesmi, obiskovalci pa so jih želeli še poslušati, zato si jih je Finžgar sproti izmišljeval in dajal napev,« pripoveduje Novakova.

Bil je tudi nadarjen igralec. Ko so kot gimnazijci igrali Krst pri Savici, so k sodelovanju povabili tudi Zofijo Zvonarjevo, kasneje zelo vidno igralko, ki je na vlogo Bogomile pristala pod pogojem, da bo Črtomira igral Finžgar. Nagovarjala ga je, naj postane igralec, a je bil takrat že odločen, da bo duhovnik. Za ta poklic se je odločil, ker je bil prepričan, da bo tako lahko ljudem naredil največ dobrega, več, kot če bi postal zdravnik ali profesor zgodovine, o čemer je prav tako razmišljal. Veljal je za zelo dobrega pridigarja, zato so verniki menda kar drli k njegovim mašam. »Vseskozi se je razdajal ljudem. Risal jim je tudi načrte za različne stavbe in gospodarska poslopja, česar se je naučil iz priročnika. Med službovanjem v Bohinju je narisal načrta za sirarni v bohinjskih planinah, za plačilo pa je dobil hlebec bohinjskega sira. Narisal je tudi načrte za kočo za Liscem. Ko je bil župnik v Sori pri Medvodah, je vodil regulacijo reke Sore, gradil je vodovode, ustanovil je živinorejsko društvo in zgradil zadružni hlev,« je razložila. Kot kaplan na Jesenicah je prvi v ljubljanski škofiji kupil kolo, z njim se je vozil kot prvi Jeseničan. Leta 1897, tedaj je že služboval v Kočevju, je bil soustanovitelj prvega kolesarskega kluba v Sloveniji.

Finžgar je leta 1939 Prešernovo hišo v Vrbi preuredil v muzej. »To je bila prva rojstna hiša velikega Slovenca, ki je bila preurejena v muzej, Finžgar pa je zato pionir med slovenskimi konservatorji. Prešerna je izjemno cenil, bil je tudi njegov daljni sorodnik,« je pristavila sogovornica. Zelo ponosen je bil na vasi pod Stolom in širšo okolico, kot sta Bohinj in Bled, kamor je že v dijaških letih vodil sošolce, prijatelje, znance in tujce.

Številne zanimivosti o Finžgarju je Novakova razkrila tudi obiskovalcem sredine prireditve v počastitev že omenjenih okroglih obletnic. Program, ki so ga pripravili v pisateljevi rojstni hiši, sta sooblikovala tudi pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je prebral nekaj odlomkov iz Finžgarjevih del, in Janez Mulej z Rodin, pranečak Janeza Jalna, čigar 120-letnico rojstva bomo praznovali maja.