Sosedje Ovseniku očitajo več kršitev

Sosedje podjetja Biomasa in mizarstvo Ovsenik, kjer so ta mesec goreli sekanci oziroma mleti lesni odpadki, so na več inšpektoratov podali anonimne prijave zaradi domnevnih kršitev predpisov v podjetju. Te po njihovem vodijo k degradaciji okolja in poslabšanju zdravega življenjskega prostora.

Kranj – Po požaru mletih lesnih odpadkov v predelovalnem obratu Biomasa in mizarstvo Ovsenik na Jezerski cesti v Kranju pred tremi tedni, ki sta mu kasneje sledila še dva manjša požara, so se na uredništvo Gorenjskega glasa anonimno obrnili okoliški prebivalci, ki so zaskrbljeni za svojo varnost in zdravje, podjetju pa očitajo več kršitev predpisov. Z njimi so z anonimno prijavo seznanili tudi različne inšpektorate, ki jim prijavitelji očitajo neodzivnost. Med drugim opozarjajo, da velik kup zmletih lesnih odpadkov vsebuje tudi primesi drugih, predvsem plastičnih odpadkov, po vonju sodeč pa tudi ostanke raznih topil in barv. »Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da kup kar za trikrat presega največjo dovoljeno višino in obseg, ki sta predpisana v Uredbi o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem,« še poudarjajo.

Sosedje: gora smrdečih odpadkov

Anonimni sosedje v prijavi inšpekcijskim službam navajajo, da se je sprva nadzorovan proces mletja lesnih odpadkov manjšega obsega v obratu Biomasa in mizarstvo Ovsenik spremenil v goro mletih, smrdečih odpadkov. »Pri strojnem mletju odpadkov, njihovi manipulaciji s težko mehanizacijo za nadaljnji transport, prihaja do ogromnih količin drobnega lesnega prahu, ki se nekontrolirano v velikih oblakih širi na vse strani do bližnjih stanovanjskih objektov. Po mletju in skladiščenju mlete biomase na prostem se proti naselju širi jedek vonj, ki je posledica primesi v lesnem drobirju, saj ta poleg odpadnega lesa vsebuje tudi ostale snovi, lepila, topila ipd. Stroji za mletje med obratovanjem povzročajo tresljaje, ki se prenašajo na stanovanjske objekte, povzročajo nekontroliran prekomerni hrup, slednji pa z gotovostjo presega normative, ki so predpisani za industrijske objekte znotraj stanovanjskega naselja,« piše v prijavi.

Poleg tega mizarstvu očitajo ustvarjanje prekomernega hrupa, občasno tudi izven dovoljenih obratovalnih terminov. V obratu sušilnice lesa, ki se glede na javno dostopne podatke nahaja na kmetijskih zemljiščih, kjer ni dopustna gradnja in ni vključena v del industrijske cone, sušenje poteka tudi v nočnih urah, opozarjajo sosedje. Poleg tega kup razsutega tovora lesnih odpadkov po njihovem presega vse dovoljene dimenzije. »Vsa našteta dejstva predstavljajo kršitve več predpisov, dejanja podjetja pa vodijo k degradaciji okolja in poslabšanju zdravega življenjskega prostora v stanovanjskem naselju, ki meji na obrat,« še poudarjajo.

Ovsenik: gre za očiščen in zmlet les

Iz podjetja Biomasa in mizarstvo Ovsenik odgovarjajo, da se lastnik Alojz Ovsenik s predelavo lesne biomase ukvarja že od leta 1976 in je pionir obnovljivih virov energije. So tudi eden večjih, če ne največji odvzemnik in predelovalec odpadnega lesa komunal širše Gorenjske in nekaterih drugih velikih slovenskih komunalnih podjetij. Kot poudarjajo, ne gre za lesne odpadke, ampak sekance oziroma očiščen in zmlet les, brez primesi, zato pripomba sosedov o barvah in topilih v kupu nima osnove. Ob tem opozarjajo, da pri požaru 9. oktobra, prvem takšnem v zgodovini podjetja, ni šlo za klasičen požar, ampak za tlenje skladiščenega materiala – sekancev, kar se je odrazilo kot izparevanje pare, pri čemer ni nikomur nastala škoda niti se ni nihče poškodoval.

»Okoliščine zadnjih dni so nas prisilile, da smo sprejeli odločitev za prenehanje odvzema in predelavo komunalnega lesa, kar sicer nikakor ni naša želena rešitev. Intenzivno še naprej vsakodnevno odvažamo oz. premeščamo material iz prvotnega, nekurantnega kupa sekancev. Ob tem obeti za nadaljnje zmanjšanje zaloge tega segmenta sekancev v prihodnjih mesecih obstajajo, dejanska situacija v smislu hitrosti zmanjšanja cele zaloge pa bo odvisna tudi od vremena,« poudarjajo v podjetju Ovsenik, ki proizvodnjo in prodajo sekancev višje kakovosti normalno nadaljuje. Jedro problema je po njihovem v tem, kam z naraščajočo količino odpadnega komunalnega lesa, saj na trgu skorajda ni več povpraševanja po tej kakovosti sortiranega in predelanega komunalnega lesa.

Alojz Ovsenik sicer že dlje časa deluje na proučitvi možnosti realizacije svoje ideje po vzoru tujih držav o javno koristni uporabi predelanega odpadnega komunalnega lesa z izgradnjo kotlovnice za proizvodnjo elektrike in ogrevanje stanovanj. »Župana in strokovnjake iz naše občine je Alojz Ovsenik že prosil za pomoč, da se z združenimi močmi in znanjem čim prej pristopi k reševanju tega problema in da najdemo način ter pot, da v naši občini dobimo kotlovnico, saj je lesnega komunalnega odpada vsak dan več, in ne manj,« so pojasnili. Izgradnja tovrstne kotlovnice v Kranju bi bila lahko primer dobre prakse tudi za druge občine, so še dodali.

Kaj pravijo na inšpektoratih?

Z inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so sporočili, da so po prejeti prijavi v podjetju Ovsenik opravili inšpekcijski nadzor, v katerem so med drugim pregledali požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije, usposabljanje zaposlenih s področja varstva pred požarom ter opremo za varstvo pred požarom. »V okviru nadzora so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, večinoma povezane z neusklajenostjo dokumentov z dejanskim stanjem, podjetju pa določen rok za odpravo le-teh,« so pojasnili.

Na inšpektoratu za okolje in prostor so razložili, da inšpekcijskega postopka še niso uvedli, zato zadeve še ne morejo komentirati. V delu, kjer se prijava sosedov nanaša na gradnjo in uporabo objektov, so prijavo razvrstili v evidenco po merilih, ki so enotna za vse prijave. »Vedno se prednostno obravnavajo prijave (tudi če pridejo kasneje kot ostale prijave), iz katerih je razbrati, da je ogroženo zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti. Zato je zelo težko napovedovati, kdaj bo za prijave uveden inšpekcijski postopek,« so pojasnili. Ob tem so poudarili, da je prijava le indic za uvedbo inšpekcijskega postopka, in ne vloga oziroma zahtevek za njegovo uvedbo. »Inšpekcijski postopek se vedno uvede in vodi po uradni dolžnosti.«

Anonimno prijavo je prejel tudi inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je zato uvedel inšpekcijski postopek in v prvi fazi ugotovil, da se del proizvodnje izvaja tudi na kmetijskem zemljišču. »V nadaljevanju postopka bo inšpektorat podrobneje preveril stanje na terenu ter ukrepal v okviru svojih pristojnosti,« so napovedali.