Hanzi Gabriel (v sredini) s predsednico Krščanske kulturne zveze Sonjo Kert Wakounig in predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Valentinom Inzkom

Hanzi živi za tamburaštvo

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta v sredo zvečer v Slomškovem domu v Celovcu podelila Tišlerjevo nagrado, ki je eno od najuglednejših priznanj, ki jih vsako leto podeljujejo slovenske organizacije na Koroškem, glasbeniku in kulturnemu delavcu Hanziju Gabrielu, ki se je rodil leta 1940 pri Unčarju v Št. Janžu v Rožu/St. Johann im Rosental. Tišlerjevo nagrado, imenovano po znanem voditelju Slovencev na Koroškem, prvem predsedniku Narodnega sveta in najzaslužnejšem za ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu, so prvič podelili leta 1979. Letos so jo že dvaintridesetič.

»Slovenci v zgodovini nismo imeli plemičev, imeli smo in imamo pa plemenite ljudi. Hanzi je duhovno prisoten na Koroškem, čeprav jo je pred mnogimi leti zapustil. Nosi jo v srcu,« je dejal o prejemniku letošnje Tišlerjeve nagrade predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, ki je Hanzija v otroštvu občudoval in zavidal vsem, ki so hodili k njemu na pevske in tamburaške vaje. O Hanziju Gabrielu je obširno govoril častni predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Povedal je, da je moral dveletni Hanzi z mamo in očetom v nacistično taborišče. Po vrnitvi v izropani dom v Rožu so opazili njegov glasbeni talent, ga poslali v orglarsko in klavirsko šolo v Borovlje in nato na celovški konzervatorij, kjer je študiral klavir, orgle in harmonijo, zraven pa mlade in starejše navduševal za tamburaštvo in ustanavljal tamburaške skupine. Tudi med študijem cerkvene glasbe, orgel in kompozicije na dunajski glasbeni akademiji in med tridesetletnim poklicnim glasbenim delovanjem v dunajskem gledališču in operi je užival med tamburaši. Svetoval je pri ustanovitvi tamburaških skupin v Št. Jakobu, v Ločah, na Hodišah in v Železni Kapli, kjer deluje vrhunska tamburaška skupina Tamika, in tudi Hrvatom na Gradiščanskem, za svoj užitek pa zbira stara glasbila in dokumente. Napisal je tudi knjigo »Po sledeh tamburaštva na Koroškem«.

Na prireditvi, ki so se je udeležili predstavniki vseh slovenskih organizacij na Koroškem, iz Slovenije pa minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš ter poslanci državnega zbora Miro Petek, Franci Kek in Franc Pukšič, so kulturni program pripravili cerkveni pevci iz Št. Janža in koroške tamburaške skupine. »Počaščen sem zaradi nagrade. Najbolj pa bom srečen, če bo tamburaštvo na Koroškem živelo še naprej,« je dejal v zahvalni besedi Hanzi Gabriel.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 20:12

Zapeli bodo po loško in gorenjsko

Na 17. Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo 9. junija v Škofji Loki priredil Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, bo občinstvo slišalo devet novih viž v sedmih različnih narečjih...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.