Bistvo je ljudem nekaj dati

Baritonist Domen Križaj, doma iz Naklega, je šestindvajsetletni diplomant ljubljanske Akademije za glasbo in absolvent Medicinske fakultete. Za njim je izredno uspešno leto, še posebno poletje.

Naklo – V času študija je v okviru glasbene akademije sodeloval pri različnih projektih, bil del muzikala Cvetje v jeseni, v začetku julija pa je na mednarodnem tekmovanju Hans Gabor Belvedere na Nizozemskem med tisoč tristo tekmovalci prišel v finale in se uvrstil med petnajst najboljših solo oziroma klasičnih pevcev z vsega sveta. Kasneje je na mednarodnem tekmovanju Zinka Kunc Milanov na Hrvaškem prejel tretjo nagrado in nagrado operne hiše iz Reke za angažma v naslednji sezoni, v Avstriji na mednarodnem tekmovanju Otto Edelmann pa drugo nagrado in nagrado občinstva. Poleg tega je v Nemčiji kot štipendist Društva Richard Wagner Ljubljana nastopil na koncertu štipendistov in se tako predstavil zelo široki publiki, za svoj nastop pa dobil zelo uspešne in odmevne kritike, kar je bila zanj velika potrditev.

Težko predstavljiv svet

»Študiramo to, kar nam je všeč in v čemer uživamo, zato so nagrade super, vendar je vseeno glavno to, da te nekdo nekam povabi, kajti najtežje je dobiti priložnosti nekje peti,« pojasnjuje Domen, ki se dobro zaveda, da človek ne postane prepoznaven čez noč, temveč je v ozadju ogromno dela, izkušenj in nastopov, enkrat pa mogoče z vlogo, ki ti je res pisana na kožo, navdušiš in ljudi ganeš ter jim nekaj daš. To je po Domnovem mnenju tudi bistvo umetnosti: »Da lahko ljudem pričaraš nekaj, česar sicer ne morejo doživeti, da jih popelješ v svet, ki ni tako samoumeven in ga je težko predstaviti. Glasbeno gledališče je vendarle umetnost, in čeprav se poraja veliko vprašanj, ali je to potrebno ali ne, umetnost odpira vprašanja, za katera se mi zdi pomembno, da se jih vprašamo.«

Raziskovanje umetnost dela čudovito

Na Domnovem repertoarju so večinoma samospevi, ki so zelo intimni, saj gre za uglasbeno poezijo. Če je narava arij razložiti, kaj se dogaja, samospev v ospredje postavlja močno čustveno ekspresijo karakterja, ki je na odru. Besedila samospevov resda velikokrat govorijo o rožah, soncu in vetru, vendar so vse to lahko metafore in metonimije, saj je najpomembneje, da v sebi nosiš predstavo, o čem gre in kaj želiš sporočiti ljudem, ki to zelo močno občutijo. »Zato je umetnost čudovita. Ker raziskuješ umetnost, samega sebe, ljudi, naš ustroj, pravzaprav vse. To raziskovanje me tako zelo privlači. Ogromno je lirike, hrepenenja, nekih nedosegljivih ciljev, ampak se mi zdi, da je človek bitje, ki stalno hrepeni po nečem. Težko si predstavljam, kaj je lepšega od ukvarjanja s tem,« pove baritonist, ki so mu med drugim zgled Fritz Wunderlich, Luciano Pavarotti, Jonas Kaufmann, Lawrence Brownlee, Bryn Terfel in Dmitri Hvorostovsky, zelo pa ceni tudi izr. prof. Matjaža Robavsa, mag. art, s katerim že dolgo sodeluje: »Je zelo pomembna figura v mojem razvoju, ki mi je in mi še vedno predaja ogromno svojega znanja. Če z nekom delaš toliko časa, je zagotovo tudi on tvoj idol. Je krasen pedagog in človek, veliko smo že naredili skupaj in veliko še bomo, resnica pa je, da se nikoli ne nehamo učiti.«

Domen kot diplomirani glasbenik pevec nadaljuje s podiplomskim študijem na Akademiji za glasbo in se tudi v prihodnje namerava izobraževati in celostno razvijati. Kot pravi, ima vsak v svoji karieri padce in vzpone, ki so zelo dobrodošli, so trenutki, ki te ženejo naprej, pomembno pa je, da lahko na nekem področju nekaj narediš: »Dolžnost, da se trudiš biti čim boljši, najboljši, je dolžnost do sebe in poslušalcev. Pridejo trenutki, ko zaradi najrazličnejših razlogov nisi stoodstoten, ampak če si s srcem pri stvari, je to tisto, kar ljudje iščejo.«