Senat se ne more odločiti

Kranjsko sodišče včeraj ni moglo izreči ponovne sodbe nekdanji direktorici BPT Doris Tudor, ker ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki.

Kranj - Včeraj je že vse kazalo, da se bo razvlečeno ponovno sojenje nekdanji direktorici tržiškega BPT Doris Tudor zaradi domnevne zlorabe položaja ter protipravne pridobitve velike premoženjske koristi sebi in drugim vendarle končalo. Obtožba in obramba sta podali končni besedi, sodni senat pa se je umaknil na posvet. Pol ure kasneje pa je sodnica Marjeta Dvornik sporočila, da bo glavna obravnava epilog doživela šele 19. decembra. Dotlej bo namreč sodišče pridobilo še podatek, ki ga nujno potrebuje pred izrekom sodbe.

Za osvežitev spomina: Tudorjeva je obdolžena, da je zlorabila svoj položaj ali pravice v tržiškem podjetju, katerega naj bi med novembrom 1999 in junijem 2000 z nakupom 32 domnevno neuporabnih rabljenih tkalskih strojev v zagrebški Svili (prodalo jih je podjetje Omega) oškodovala za skoraj 8,5 milijona tolarjev (35.272 evrov), s tem pa sebi in drugim protipravno pridobila premoženjsko korist. Obtožnica jo tudi bremeni, da je lastniku podjetja Omega Heinzu Hasslerju odobrila prevzem več kot 250 tisoč tolarjev (1042 evrov) vrednega blaga v industrijski prodajalni BPT na Deteljici, kot direktorica pa naj bi si brez potrebnega sklepa nadzornega sveta neupravičeno izplačala petsto tisoč tolarjev (2.082 evrov) nagrade za uspešnost.

Tudorjeva, ki je bila na prvem sojenju leta 2004 pogojno obsojena, sodbo pa je kasneje višje sodišče razveljavilo, ves čas zatrjuje, da je nedolžna. Tako je v končni besedi ugotovil tudi njen zagovornik Radovan Cerjak. Pri tem se je skliceval na zanj ključno pričo Dušico Zupan, tedanjo tehnično direktorico v BPT, ki je dejala, da so se ji stroji zdeli uporabni in da je bil njihov nakup timska odločitev. »Poudariti je treba, da tožilstvo ni dokazalo, da je pri ravnanju obdolženke obstajal naklep. Morda bi lahko šlo za napačno poslovno odločitev, nikakor pa ne za naklepno dejanje,« je dejal odvetnik. Tudi drugi dve obtožbi sta se mu zdeli neupravičeni.

Okrožni državni tožilec Janez Palovšnik je navedel, da je obtožba očitana kazniva dejanja nesporno dokazala. Opozoril je, da je več prič izpovedalo, da je Tudorjeva kupila neuporabne tkalske stroje. Med njimi tudi Leopold Narat, ki je kupljene stroje označil za »kup železa«. O tem je po ogledu strojev v zagrebški Svili tudi opozoril Doris Tudor, a je ta vseeno sklenila, da se nakup izvede. »S kupljenimi stroji niso naredili niti metra blaga, ker to niti ni bilo mogoče,« je še dejal tožilec, ki je predlagal pogojno obsodbo – eno leto zapora za kaznivo dejanje pridobitve velike premoženjske koristi, po dva meseca pa za preostali dejanji.

Senat bo sedaj pridobil še podatek, koliko je za obravnavane tkalske stroje Hasslerjevo podjetje Omega plačalo zagrebški Svili v stečaju. Šele tedaj se bo vedelo, ali Tudorjevi sploh lahko očitajo storitev kaznivega dejanja pridobitve velike premoženjske koristi. Morda se bo izkazalo, da gre za lažjo obliko tovrstnega kaznivega dejanja.