Dežela cvička in nasmejanih ljudi

Tokrat smo se Glasovi izletniki odpravili na Dolenjsko. Ustavili smo se na Matjaževi domačiji, spali v hotelu Šport Otočec in se dodobra naplesali ob živi glasbi v restavraciji Tango.

Lahko bi rekli, da smo martinovo začeli na petek, primerno sv. Martinu. V vinorodnem Grčevju smo si najprej ogledali cerkev sv. Jurija, ki nam jo je predstavil David Pavlin in zaigral še na orgle. Pa tudi razgled na dolino je bil veličasten – sploh ob lepem vremenu, le mraz je bil pasji. Ogledali smo ti tudi eno od zidanic, kjer so nam postregli s kostanjem in cvičkom. Sledil je spust do Pahe, do Matjaževe domačije, kjer sta se Davidu na domačiji pridružili še mami Marta in sestra Ana. Sprejeli sta nas v narodnih nošah, s pladnjem pehtranove potice, nam razkazali hišo, David pa vinsko klet. Ogledali smo si zanimiv in simpatičen filmček o cvičku, kjer smo marsikaj izvedeli o njegovi zgodovini, o vinu samem. Mlad kravji sir in domač ajdov kruh z orehi ter toplota sobe so premraženim izletnikom dvignili temperaturo, degustacija vin pa tudi razpoloženje. Degustirali smo vina, ki jih drugače najdemo v cvičku: dolenjsko belo, modro frankinjo, žametno črnino in kralja cvička. Cviček je namreč sestavljen iz rdečih in belih sort grozdja. Za zgodbo o njem pa so Matjaževi dobili leta 2008 priznanje srebrni sejalec.

Po prijetni degustaciji in zgodbi o cvičku smo se Glasovci nastanili v Hotelu Šport Otočec, pred večerjo pa smo obiskali še družinsko čebelarstvo Voglar v Šmarjeških Toplicah, kjer smo se naučili marsikaj novega o medu, tudi o tem, da z akacijevim lahko sladkamo kavo.

V restavraciji Tango smo uživali v večerji, ki je bila sestavljena iz kar petih hodov: začeli smo z obloženo marinirano bučno terino s kmečkim pršutom in dimljenim sirom, zaključili z grozdno pito na medeni omaki. Spremljali smo tudi blagoslov mošta, potem pa je sledila prava plesna vročica petkove noči, ki je večino držala še v soboto zvečer. Valček, polka, fokstrot, pa še kakšen drug ples smo videli.

Sobotni dopoldan je bil namenjen spoznavanju okolice. Ogledali smo si Kartuzijo Pleterje, muzej na prostem, Kostanjevico na Krki ter Novo mesto. Pri vsem pa nam je pomagala lokalna vodička Manca Kušljan. Sledilo je kopanje v Šmarjeških Toplicah, zadnji dan pa smo si v dopoldanskih urah ogledali in preizkusili bazene še Dolenjskih, katere so bile z welnesom Balnea nekaj popolnoma novega za večino izletnikov. Sledil je odhod proti domu.