Takole so ob pomoči Barbare in Igorja Šubica nastajale hiške. (Foto: Gorazd Kavčič)

Moj dom, tvoj dom ...

Hiška, hiša, vila, stolpnica, blok ... kako se med seboj razlikujejo, zakaj ima stolpnica dvigalo, je lahko tudi stanovanjska prikolica dom?

O tem, kako nastane dom, pa tudi, kakšne domove poznamo, so se v radovljiški Šivčevi hiši v petek otroci pogovarjali z arhitektoma Barbaro in Igorjem Šubicem. V prvi od petih letošnjih delavnic v okviru projekta Igriva arhitektura so pod njunim vodstvom nato izdelali vsak svojo hiško. »Namen delavnic, ki jih organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in ki jih v Radovljici pripravljamo v sodelovanju Muzejev radovljiške občine, je seznanjanje otrok o prostoru in vlogi arhitekture. Na delavnicah ne vzgajamo novih arhitektov. Predstavljamo jim temeljna znanja, na osnovi katerih bodo znali kot odrasli dejavno vstopati v odločanje o prostoru,« je povedala Barbara Šubic. Otroci so z navdušenjem srkali nova znanja, še z večjim veseljem pa nato ustvarjali.

»S sestro Mašo sva prišli, ker radi ustvarjava,« je povedala petošolka Vita Gomboc. »Imeli smo se super, sploh takrat, ko smo rezali dele makete. Naredila sem hišo z ravno streho, ki jo bo varovala pred dežjem. Čisto nič ni podobna tisti, ki jo imamo doma.« Valentin Dowhyj je naredil hišo z bazenom in nadstreškom za avto. »Predstavljam si, da stoji ob morju … ne vem še, če bom arhitekt, ko bom velik, ampak takole ustvarjati je bilo res lepo,« je bil navdušen nad delavnico. Urban Mohorič je naredil majhno hiško z okni nenavadnih oblik. »V takšni bi stanoval, če bi lahko. Je brez drugih prostorov – le dnevna soba, v kateri je tudi postelja.« Ota Černe, prav tako petošolka, že ima izkušnje z izdelovanjem maket. »Prišla sem, da bi tudi drugi videli, kako se dela te stvari. Z atijem doma veliko ustvarjava in se imava ob tem lepo.« Tokrat je naredila okroglo hišo brez oken in s teraso. »V njej bi lahko živel slepec s psom,« si je zamislila. Pravi, da bi v njej tudi sama prav rada živela, čeprav ni čisto nič podobna tisti, v kateri živi sedaj.

Delavnice Igrive arhitekture bodo do poletja organizirali tudi v Kranjski Gori, Škofji Loki in Kranju. Naslednja bo že ta petek v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju, ko bodo udeleženci pod vodstvom arhitektov ugotavljali, kako je nastal Kranj in izdelali maketo starega mestnega jedra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 9. december 2014 / 12:08

Lipa miru na Stari Savi

Jesenice – Na Stari Savi na Jesenicah sta društvo Šri Činmoj in Občina Jesenice posadili drevo miru. Lipa, ob kateri so namestili tudi tablo, bo odslej simbolizirala prizadevanja za mir, za kar si...

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...