Kje je Amerika?
Da je Amerika onstran oceana, se seveda ve. V slovenskem spominu je tudi pomen »Amerike« kot besede za obljubljeno deželo. Slovenci, ki so pred več kot sto leti množično odhajali čez ocean, so bili neke vrste begunci. Danes bi rekli: ekonomski, ne politični. Niso odhajali, ker bi jih tukaj sicer pobili, šli so, ker so si obetali boljše življenje. Tako kot (po mojem) to počne tudi večina v reki beguncev, ki se v zadnjih tednih vali skozi Slovenijo. Za njih je »Amerika« v Nemčiji.
V Ameriki imamo strica, zdaj živi v predmestju Los Angelesa. Čez ocean je šel sredi 50-ih, tudi on predvsem zaradi obeta boljšega življenja, nemalo pa tudi zato, ker so mu novi oblastniki na svečnico 1946 ubili očeta. Nič krivega seveda, javno niti obtoženega niti obsojenega. Bil je sicer nekaj malega pri domobrancih, a maja 1945 mu niso zaradi tega naredili nič. Tudi sam ni niti poskušal bežati. Naredil pa je napako, ker je – tak je pač bil – jezikal čez novo oblast. A zdaj ne gre (več) za te reči. Kar hočem povedati, je to, da nas je ta stric pred kratkim poklical in izrazil veliko začudenje, skoraj ogorčenje nad dejstvom, da mediji v ZDA skoraj nič ne poročajo o begunski krizi v EU! Kot da je ni oziroma kot da se Amerike sploh ne tiče. Čeprav se dobro ve, kdo je njen glavni povzročitelj: predsednik George Bush z napadom na Afganistan in še zlasti na Irak; temu je res vladal diktator, a kljub temu je bila to urejena država, v kateri so ljudje razmeroma dobro živeli; tista diktatura je bila prav nebeška v primerjavi z razsulom, ki so ga povzročili Američani z okupacijo in poskusom uvoza svoje famozne tržne ekonomije in demokracije.
Ameriški stric torej o begunski katastrofi v Evropi izve več iz slovenskih medijev, ki jih spremlja na internetu, kot iz ameriških. Ob tem dejstvu me prav zanima, kako o teh istih rečeh poročajo v drugih povzročiteljicah begunskega cunamija. Turška policija mirno opazuje, kako se begunci vkrcavajo v čolne in odplovejo čez morske ožine na grške otoke. Kako je to mogoče? Kot bi Turčija na ta način po svoje vračala EU za to, ker je njeno kandidaturo za vstop v polnopravno članstvo dolgo obravnavala z neprizadete distance. Zdaj te distance ni več, begunci so tu in zaradi njih smo oboji prizadeti. Tako begunci na svojem križevem potu kot tisti od »naših«, ki z njimi prihajajo v neposredni stik, od policistov do humanitarcev.
Poznavalci sirskih razmer svarijo, da bo ruska podpora predsedniku Asadu in rusko bombardiranje vseh njegovih nasprotnikov (ne le Islamske države) povzročila nov val beguncev in s tem nov pritisk v smeri Evrope kot begunske »Amerike«. Rusko posredovanje lahko zato vidimo tudi kot rusko kaznovanje EU, ki je »zminirala« ruski plinovodni projekt Južni tok, predvsem pa se je postavila na stran ZDA in Nata v kaznovanju (bojkotu) Rusije zaradi njene zasedbe Krima in njenega posredovanja v Ukrajini …
In ne nazadnje: ali ni balkanski tok beguncev maščevanje Grčije Nemčiji za njeno finančno okupacijo in diktaturo v Grčiji? Grčija je del Schengena, a njena policija tako kot turška mirno prepušča begunske valove čez svoje morske in kopenske teritorije. Po drugi strani pa mnogi ne razumemo Nemčije same zaradi njenega dobrohotnega sprejemanja vse te množice. Kakšen je nemški račun v teh rečeh? Da je Nemčija za begunce »Amerika«, je jasno. A kaj so begunci za Nemčijo? To je lahko vprašanje za naslednjič. Amerika je zrasla z begunci iz Evrope. Se bo tudi Evropa okrepila z begunci z Bližnjega vzhoda? Odgovor že nastaja.