Spektakularni razgled z razgledne točke na Srđu / Foto: A. B.

Hrvatje so rekli: Spektakularno!

Srđ je 412 metrov visok hrib za obzidjem Dubrovnika. Do njega lahko dostopate z nihalko in ob lepem vremenu obiskovalcem nudi izjemen razgled: pred vami leži Dubrovnik z okolico kot na dlani. Z eno besedo: spektakularno.

Z Gorenjskim glasom po mandarine (2)

Kdor je želel, se je lahko po vodenem ogledu starega mestnega jedra Dubrovnika podal na lasten raziskovalni pohod: na sprehod po obzidju ali pa z nihalko na vrh Srđ, ki se vzpenja nad mestom in od koder je čudovit pogled na Dubrovnik, oziroma z ladjico do bližnjega zelenega otoka Lokrum.

Naš avtobus je izbral obisk Srđa in prav nikomur ni bilo žal, saj je bil razgled res nekaj posebnega.

Ker so v Dubrovniku snemali tudi Igro prestolov, so seveda domači turistični delavci to dobro izkoristili in tako se lahko odpravite tudi po poteh priljubljene televizijske serije. Seveda je to še dodatna zanimivost, ki pripelje v to, sicer kar drago mesto, še več obiskovalcev. Predvsem se je na ta račun povečal tudi obisk obzidja. Zakaj sem rekla drago? Z vodnico Lili sva se odločili, da si bova ob lepem razgledu na Srđu privoščili koktajl z aperolom ali na kratko aperol. A ker je bilo v simpatičnem lokalu zanj treba odšteti krepko več kot pet evrov, sva se odločili, da si pijačo privoščiva pač kasneje, v mestu. In v enem izmed lokalov, celo umaknjenem od Straduna, naju je presenetil odgovor natakarja, da jim je aperola zmanjkalo, vendar je to »čisto v redu, ker je tako ali tako zelo drag«. Pogledali sva na cenik in ugotovili, da je bila že tako draga pijača 'v dolini' vsaj tri evre dražja – če bi jo imeli, seveda – od tiste na razgledni točki, kjer je v ceno pijače verjetno vračunan še prelep razgled. Ravno v času našega obiska pa je na trgu pred vhodom v stari del Dubrovnika potekal manjši sejem Vino in hrana, kjer smo lahko pokušali vložene domače inčune, tunino, z inčuni in olivami polnjeno papriko, marinirane sardele ter vino iz okoliških krajev. Najbolj zanimiva je bila zagotovo stojnica Željka Ojdanića, ki je poleg tradicionalnih delikates ponujala še nekaj umetnosti: Željko nam je mimogrede razložil, da ni samo prodajalec, ampak tudi ustvarja oziroma kleše miniaturne kamnite vrtove s hiškami, ki jih najdemo v mestu Kaštela.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 17. december 2012 / 07:00

"Ne bi zamenjal, lepo je tukaj"

Na kranjskem gozdno gospodarskem območju so letos za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali Janeza Likarja, ki skupaj z ženo Danico gospodari na samotni visokogorski kmetiji Pr´ Izgorc v Čabračah na...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Najstarejša torta

Linz je glavno mesto dežele Zgornje Avstrije, leta 2009 pa je bil tudi kulturna prestolnica Evrope. Če ne veste, kako bi se lotili njegovega ogleda, potem začnite v muzeju prihodnosti Ars Elec...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Zlato pravilo

Angleški minister C. J. Fox si je v mladih letih na vseh koncih sposojal denar. Nekoč ga je oče oštel: »Čudim se, kako še lahko mirno spiš, ko imaš toliko dolgov!« Odgovoril je: »Mnogo bolj se la...

Nasveti / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Piramida nad smučiščem

Vogel (1922 m) in Žabiški Kuk (1844 m) - Mejna gora med Gorenjsko in Primorsko. Gora, ki je smučišču v Triglavskem narodnem parku dala ime. Nadaljevanje po neoznačenem grebenu do prepadnega vrha z lep...

Šport / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Še vedno pogleda olimpijsko medaljo

Radovljiška plavalka Sara Isaković na letošnjih olimpijskih igrah glede na zadnje rezultate ne sodi med favorite za medalje, kot pravi, pa ostaja borka in še vedno rada plava.

GG Plus / nedelja, 29. julij 2012 / 07:00

Čipkarstvo z mladimi živi naprej

Čipkarstvo je v Železnike prišlo konec 19. stoletja, čipkarska šola pa s prekinitvami deluje od leta 1907. Kako danes čipkarsko tradicijo prenaša na mladi rod, smo se ob jubilejnih petdesetih čipkarsk...