Skrivnost spanja in sanjanja

Besedilo: Anita di Grazia
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Spanje je preprosta potreba po počitku, torej po tem, da se "izključimo" iz vsakodnevnega direndaja. S tega vidika prav gotovo držijo besede velikega A. Huxleyja: "Za to, da nismo še veliko bolj bolni in nori, kakor smo, se lahko zahvalimo najbolj blagoslovljenemu med vsemi naravnimi darovi - spanju!"

Vsakodnevno smo namreč »bombardirani« z množico vizualnih sporočil in med spanjem sanjamo, da naši možgani vse dogodke v miru predelajo in razvrstijo. Kljub temu pa sanje niso golo »pometanje« spominov. Raziskovalci spanja in sanjanja se strinjajo, da bi z odtegovanjem sanjanja zagotovo zblazneli, potlačena potreba po spanju pa lahko povzroči hude zdravstvene motnje.

Koliko spanja je »zdravo«?

Težko je določiti točno število ur, s katerimi bi lahko opredelili zdrav spanec, saj je potreba po spanju pri ljudeh tako različna, kot so različni naši prstni odtisi. Nekateri se že po petih urah spanja prebudijo v vrhunski formi, medtem ko drugi celo po devetih urah spanja nikakor ne pridejo k sebi. Še danes kroži priljubljena trditev, da visoko inteligentni ljudje potrebujejo manj spanja. Od kod ta teorija pravzaprav izvira, ni mogoče dognati, vsekakor pa jo je poznal že Napoleon. Ta je trdil, da moški potrebujejo štiri ure spanja, ženske pet, idioti pa šest. Pri tem pa seveda ni pozabil poudariti, da sam potrebuje le tri ure spanja. Kakorkoli: eden najbolj inteligentnih ljudi človeške zgodovine Albert Einstein pa je spal vsaj dvanajst ur na dan. Na to vprašanje lahko odgovorimo torej le v približkih. Odrasel človek se v povprečju naspi v osmih urah, medtem ko novorojenčki spijo tudi do dvaindvajset ur na dan. S staranjem se spreminjajo tudi naše spalne navade. Ljudje, starejši od petdeset let, potrebujejo le še šest ur spanja, še starejši pa navadno potrebujejo še manj spanca. Od starosti je odvisna tudi globina sna. Mlajše osebe tako spijo trdneje, medtem ko se starejši ljudje pogosto prebudijo že ob najšibkejšem zunanjem dražljaju.

Odločilna je kvaliteta spanca

Spanje ima obnovitveno nalogo in je nujno potrebno za dobro duševno in telesno počutje. Če dobro spimo, se zbudimo zadovoljni in spočiti. Neprespana noč pa nam povzroča preglavice tudi čez dan: počutimo se utrujeni, smo razdražljivi in se le stežka koncentriramo. Statistika kaže, da kar petdeset odstotkov ljudi trpi za občasno nespečnostjo, približno deset odstotkov ljudi pa ima težave s kronično nespečnostjo. Znanstveniki so ugotovili, da nespečnost prizadene predvsem ljudi, ki so podvrženi stresu in depresiji. Že samo razmišljanje o stresnih dnevnih dogodkih, nemir, strah in napetost povzročijo, da ne moremo in ne moremo zaspati. Dober in zdrav spanec je torej v veliki meri odvisen od nas. Pomembno je, da se dve do tri ure pred spanjem ne izpostavljamo stresu in drugim psihičnim obremenitvam: izogibamo se televiziji, glasni glasbi, preveč emocionalnim pogovorom, težki hrani, kavi, nikotinu in pravemu čaju. Poskusimo misliti le na prijetne stvari in na dogodke, ki so nam polepšali življenje. Skrbi in težave pustimo ob strani. Pri tem so nam lahko v pomoč modra ali zelena barva ter okrogli predmeti, ker delujejo pomirjajoče. Oblecimo najljubšo pižamo, poiščimo najbolj prijetno lego in se pokrijmo z lahko, vendar toplo odejo.

Kaj so sanje in zakaj pravzaprav sanjamo?

To vprašanje bega človeka že od najzgodnejših začetkov in vse do danes ostaja - skrivnost. Zagotovo lahko trdimo le, da vsakdo sanja. To je bilo potrjeno s številnimi poizkusi. Nekateri se skoraj v celoti spominjajo svojih sanj, večina izmed nas pa se spominja le nekaterih delcev in vsi imamo občutek, da nam imajo nekaj povedati. Ni nujno, da so sanje preroške ali da so povezane s kakšnim hudim problemom v našem življenju, čeprav se pogosto izkaže, da je tako. Večina sodobnih raziskav podpira teorijo, da nam sanje omogočajo pomesti in predelati spomine na dogodke prejšnjega dne. Res je, da nekatere sanje niso nič drugega kot nekakšen spomin na resnične izkušnje, kljub temu pa so sanje veliko več kot le golo brisanje negativnih vtisov ali shranjevanje tistih doživetij, ki jih nočemo pozabiti. Ko človek zaspi, zaspijo tudi njegove misli in njegov ego. Takrat je sposoben prejemati sporočila in ta sporočila so - sanje, ki so v resnici zelo dragocene pomočnice v našem življenju.