Kmetijski svetovalci smo deklice za vse

Matjaž Meglič, vodja kmetijske Izpostave za kmetijsko svetovanje Tržič, je prejemnik letošnjega priznanja KGZS.

Tržič – Poleg strokovnega dela na svojem svetovalnem območju je Matjaž Meglič, vodja Izpostave za kmetijsko svetovanje Tržič, uspešen tudi pri izvajanju strokovnih nalog celotnega zavoda, je zapisano v obrazložitvi ob priznanju za izredno strokovno in organizacijsko uspešnost v kmetijskem svetovanju, ki ga je kot edini gorenjski kmetijski svetovalec prejel od Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

»Svetovalci imamo največ dela z birokracijo na kmetijah, torej z uveljavljanjem različnih subvencij, zagotavljanjem pogojev, da kmetje subvencije sploh dobijo, veliko dela imamo tudi z navzkrižno skladnostjo. Drugi del je strokovno svetovanje s področja tehnologije kmetovanja poljedelstva, živinoreje in prašičereje, to mi je ostalo še od takrat, ko se je prašičereja na Gorenjskem začela razvijati. Poleg tega imamo na našem območju še planinske pašnike, tudi za te kmete skušamo pridobiti subvencije, s katerimi se trudijo ohraniti te površine, kar pa je v današnjih časih precej težko. Vsako leto so še kakšna »presenečenja« v obliki razpisov kmetijskega ministrstva, ki jih moramo pregledati in videti, katere kmetije lahko kandidirajo za posamezne ukrepe,« o svojem delu pravi Meglič. »Če me kdo vpraša, kdo smo kmetijski svetovalci, jaz pravim, da smo deklice za vse, načeloma pa naj bi opravljali samo tista dela, ki jih imamo v programu, ki ga zahteva ministrstvo. Vedeti moramo veliko, tudi tisto, kar ni vedno v okviru naše službe.« Zato imajo kmetijski svetovalci vsako leto veliko obnovitvenih in novih izobraževanj in usposabljanj, poznati morajo tudi droben tisk.

Meglič kmetom večkrat pove, da je birokracija denar in da brez tega ne gre, in da tisti, ki se tega ne bo navadil, bo zelo težko nadaljeval z delom, saj so aktivni tudi kmetijski inšpektorji. Mlajši, ki obvladujejo računalnik, vse informacije lahko dobijo na spletu, pri starejših je to malo večji problem, ampak vse se da rešiti, če si sproti zapisujejo na koledar.

»Kmetje včasih tarnajo, da je zdaj hudo, subvencije so obdavčene že več let, se pa obremenitve spreminjajo. Po mojem mnenju je prav, da subvencije plača tisti, ki jih dobi, ne pa tudi tisti, ki jih ne in so plačali pavšal. Problem je predvsem dvojna obdavčitev, davek na subvencije in na katastrski dohodek in lahko pride do tega, da nekdo plača več, kot je dejansko zaslužil. To zagotovo ni v prid razvoja kmetijstva, še posebej pri nas, kjer so kmetije manjše. Drugače je na večjih kmetijah, kjer je večja proizvodnja in se obremenitve ne poznajo toliko. Je pa ohranjanje dejavnosti na majhnih kmetijah pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne krajine. Če teh ne bo, se bodo določene površine zarasle.«