Dvestota od Župana Micka

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 27. december 2010 / 06:00

V sredo, 29. decembra, bodo v Prešernovem gledališču v Kranju dvestotič ponovili Linhartovo Županovo Micko.

Nedvomno sta Linhartovi gledališki deli Matiček se ženi in Županova Micka najbolj igrani besedili v zgodovini slovenskega gledališča. Če je predstava nastala v Prešernovem gledališču in jo je na oder postavil Vito Taufer, sta le še dva razloga več, da se postavimo v vrsto za vstopnice. In vrste za ogled kranjske predstave so bile vedno dolge, torej ni čudno, da se je v devetih letih od premiere, ki je bila 21. aprila leta 2001, nabralo kar sto devetindevetdeset ponovitev. V sredo bo dvestota.

Da je kranjska Županova Micka »vizualno berhka koker ena slika, iz ktere oreng napravleni igralci ostro vunkej strelajo«, je strokovna žirija prihodnje leto na Tednu slovenske drame 2002 zapisala v obrazložitev k veliki nagradi festivala za najboljšo uprizoritev. Gledališki ansambel Prešernovega gledališča je s predstavo navduševal občinstvo v skorajda vseh kotičkih Slovenije, razvneli so zamejske Slovence in občinstvo v Srbiji ter se za vedno zapisali v spomin občinstvu na mednarodnih gledaliških festivalih v Argentini, Venezueli in Dominikanski republiki. Na četrtkovi premieri je bila osrednja dvorana gledališča Palacio de Bellas Artes nabito polna. Predstavo si je ogledalo 800 ljudi, čeprav je sedežev za »le« 620 gledalcev, pred vrati dvorane pa je ostalo še okoli 300 ljudi. Podobno se je zgodilo tudi na ponovitvi v petek. Gledalci so že med predstavo naše igralce večkrat nagradili z aplavzom, po koncu pa so jim namenili kar ovacije, je bilo zapisano ob gostovanju na festivalu v Dominikanski republiki.

Davnega januarja 1790 je Linhart v nekem svojem pismu zapisal: »Tvegal sem poskus, sestaviti kranjsko veseloigro z imenom Županova Micka (po Rihterjevi Die Feldmuhle) in jo dal uprizoriti v tukajšnjem stanovskem gledališču. To je bil prvi poskus, odkar stanujejo Slovani na Kranjskem. Z veseljem sem gledal, kako se ti Slovani, ki jih že stoletja germanizirajo, še zmerom čutijo Slovane, s kakšnim entuziazmom visijo na svojem jeziku, na lastnih šegah, na svoji izvirnosti.« Linhartova Županova Micka je bila namreč prvo uprizorjeno posvetno besedilo v slovenščini in kot tako postala tako rekoč mitsko besedilo v zavesti Slovencev in v slovenski gledališki zgodovini, ter temelj, na katerem stoji današnja slovenska dramatika.

Po več kot dvesto letih so to ikonografijo slovenstva s Tauferjem na preverjanje postavili v Prešernovem gledališču. Režiser si je zamislil tudi scenografijo in kostume, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, avtor glasbe Igor Leonardi, svetlobni oblikovalec Pascal Merat, lektor Arko ter igralci: Matjaž Tribušon in Borut Veselko v vlogi Tulpenhaima, Darja Reichman kot Šternfeldovka, Gregor Čušin in Matjaž Višnar v vlogi Monkofa, Tine Oman kot Župan, Micki Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, Rok Vihar kot Anže, Pavel Rakovec v vlogi Glažka ter Robert Kavčič in Ciril Roblek kot Godca.