Učitelji in ravnatelji gorenjskih osnovnih šol so se na petem rednem srečanju posvetili izzivom fleksibilnega predmetnika. (Foto: Tina Dokl)

Izmenjali so si izkušnje

Na 5. regijskem srečanju ravnateljev gorenjskih osnovnih šol in šol s prilagojenim programom so se spopadli z izzivi fleksibilnega predmetnika.

Kranj – V okviru srečanja, ki ga je pripravila kranjska območna enota zavoda za šolstvo, so na petih gorenjskih šolah predstavili različne možnosti medpredmetnega povezovanja in inovativne pristope k poučevanju. Vtise so ravnatelji in učitelji, ki so sodelovali pri predstavitvah, strnili na skupnem pogovoru v osnovni šoli na Orehku.

Učenje, je opozorila predstojnica kranjske enote zavoda za šolstvo Mojca Škrinjar, je intimna zadeva, ki jo vsak doživlja na svoj način, vloga učitelja pa je, da učenca pri tem spodbuja in usmerja. »Učenci se morajo danes spopasti z ogromno informacijami, ki jih ponuja svetovni splet. Zato se morajo naučiti, kako vse te informacije razvrstiti in jih uporabiti in tu ste na potezi učitelji,« je razmišljala Mojca Škrinjar. Na srečanju so nato svoje izkušnje z medpredmetnim povezovanjem predstavili učitelji osnovnih šol Gorje, A. T. Linharta iz Radovljice, Davorina Jenka Cerklje, Osnovne šole Orehek in Matije Valjavca Preddvor. V Osnovni šoli A. T. Linharta Radovljica so prikazali tudi prehajanje med programom redne šole in šole s prilagojenim programom v 1. razredu, posebno pozornost pa je pritegnila tudi predstavitev Irene Šubic iz Preddvora, ki je predstavila poučevanje angleščine po konceptu avtonomije učenca. Učenci se urijo v tem, da postanejo odgovorni za svoje učenje. »Cilj tega je, da bi v 9. razredu vsak sledil svojim učnim ciljem in poskrbel za svoje ocene. To se mogoče sliši utopično, a je pomembno, če želimo doseči skrajno individualizacijo in personalizacijo pouka,« je prepričana Irena Šubic. Uporaben pripomoček pri samostojnem učenju je tudi računalnik, se je izkazalo ob predstavitvi Bernarde Debeljak iz Osnovne šole Orehek. »Na ta način smo že preskusili tudi pisanje testov od doma, pri čemer jim tako omejim čas, da informacij ne morejo iskati po zvezku. Poleg tega pa učencem tudi popolnoma zaupam,« je razložila Bernarda Debeljak. Ob vsem tem pa so učitelji in ravnatelji tudi ugotavljali, da bi morali spremenjenim potrebam v šolah slediti tudi na fakultetah, ki pa po njenih besedah še capljajo za tem, kar potrebujejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / / 07:00

Reorganizacija LTO Blegoš

Lokalno turistično organizacijo Blegoš nameravajo pripojiti k Razvojni agenciji Sora.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...