Košarkarica z mirno roko

Teja Oblak, 19-letna 172 cm visoka košarkarica HIT Kranjska Gora, je trenutno najboljša strelka in najbolj učinkovita igralka v 1. SKL za ženske. Sestra znanega slovenskega nogometaša Jana Oblaka, ki je letos prestopil v Benfico, je tudi članica slovenske članske izbrane vrste.

V letošnji domači košarkarski sezoni pri ženskah naslov prvakinj branijo košarkarice HIT Kranjska Gora, ki so po sedmih tekmah še neporažene. Velik delež k temu je prispevala Škofjeločanka Teja Oblak, ki je pri HIT-u drugo sezono. Prej je igrala za domačo Odejo. Trenutno je prva strelka lige s povprečjem 21,14 točke na tekmo, poleg tega je tudi najbolj učinkovita igralka. Decembra bo dopolnila dvajset let, ob športni karieri pa čas nameni tudi šoli. Je študentka 1. letnika Ekonomske fakultete.

V letošnji sezoni imate zelo mirno roko?

»Res mi gre kar dobro. Po lanski sezoni je iz naše ekipe odšlo nekaj igralk, tako da mi je trener Goran Jovanovič dal več priložnosti, kar skušam čim bolje izkoristiti. Toliko točk sem dajala že pred prestopom, ko sem igrala v škofjeloški Odeji, tako da sem vesela, da sem znova prišla v takšen ritem. V slovenski ligi mi tako visoko povprečje kar uspeva, drugače pa bi bilo, če bi igrali v Jadranski ligi. Tam bi bila zadovoljna tudi s povprečjem deset, petnajst točk na tekmo.«

Očitno ste za obrambne igralke nerešljiva uganka?

»Vedno si skušam ustvariti prostor za met, preigrati igralko. To mi kar dobro uspeva. Na treningu pravijo, da sem kar hitra. Poleg tega moraš imeti pravi občutek za žogo, da narediš dobro menjavo. Dobre obrambne igralke ne padejo kar na vsako finto.«

Kaj vas poleg mirne roke še odlikuje?

»Dobro lahko igram tudi obrambo. V reprezentanci sem bila bolj zadolžena za obrambne naloge.«

V Kranjski Gori ste drugo sezono. Kakšna je letošnja ekipa?

»Dekleta se zelo dobro razumemo, kar prenesemo tudi na igrišče. Doslej smo zmagale vse tekme, boljše smo bile tudi od Celjank, s katerimi smo se lani borile za naslov državnih prvakinj. Upam, da se bo sezona tako tudi nadaljevala. Ritem v drugem delu bo napornejši z dvema tekmama na teden. Zagotovo bomo bolj utrujene, a mislim, da bi lahko ubranile naslov. Nimamo sicer veliko igralk, nimamo dolge klopi, imamo pa pet reprezentantk, kvalitetne posameznice.«

Tudi vi ste članica reprezentance.

»Prvič sem za člansko izbrano vrsto nastopila lani. Letos smo imeli tri tekme, lani štiri, torej imam skupaj sedem nastopov, poleg tega pa še nekaj prijateljskih tekem. Letos sem bila druga najmlajša v reprezentanci. V čast mi je igrati z izkušenimi košarkaricami, ki igrajo tudi v tujini.«

Imate tudi vi ambicije igrati v tujini?

»Morda vedno bolj razmišljam v tej smeri. Potrebujem pa še kar nekaj izkušenj, težkih tekem, ki bi jih prinesla Jadranska liga, ki pa je letos ne igramo. Najbolj mi manjka izkušenj ter seveda treninga, da bi postala še boljša.«

Koliko pa imate treningov?

»Vsako popoldne se vozim na trening v Kranjsko Goro, poleg tega imam trikrat na teden individualne treninge v Škofji Loki s trenerjem Odeje Borutom Fijavžem.«

V Škofji Loki so bili tudi vaši košarkarski začetki. Kdaj je bilo to?

»Košarko sem začela trenirati v petem razredu, prej pa sem nekje od male šole trenirala nogomet, tako kot brat Jan. Oče je bil trener in skupaj smo veliko časa preživeli na igrišču. Eno leto sem igrala tudi pri ženskah, prej pa vedno s fanti, kar mi ni bilo najbolj všeč. Poleg nogometa smo igrali tudi košarko in potem sem se raje odločila za ta šport. Trenirati sem začela na OŠ Cvetka Golarja.«

S športom ste pri vas vsi na ti. Jan je v lanski sezoni navduševal v vratih Olimpije, poleti pa prestopil v Benfico. Pride kaj domov?

»Res sem vesela, da mu je uspelo, da je dobil klub v tujini. Upam, da bo čim preje dobil priložnost, da bo začel bolj redno braniti in pokazal, kar zna. Iz Benfice je posojen v Beiramar, ki prav tako igra v prvi portugalski ligi. Doma je bil za kratek čas ta mesec, ko so imeli zbor z reprezentanco.«

Mu še kdaj brcnete na gol?

»Že dolgo nisva bila skupaj na igrišču. Mislim, da bi mu zelo težko še zatresla mrežo.«