Pokojninska reforma ni "bavbav"

Tako sta na javni predstavitvi vladnega predloga novega pokojninskega zakona v Kranju zatrdila minister za delo Ivan Svetlik ter direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar.

Kranj – Na javnih predstavitvah pokojninske reforme, ki je bila v ponedeljek pred maloštevilnim občinstvom tudi v Kranju, želijo po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika neposredno razjasniti morebitne dileme v zvezi s prenovljenim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Teh je kar nekaj, se je izkazalo v razpravi, pri čemer je ljudi najbolj zanimalo, kako je z upokojevanjem tistih, ki bodo konec letošnjega leta prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in naj bi imeli možnost upokojiti se po starem sistemu. Zato se številni, so še opozorili v razpravi, poskušajo letos na vsak način upokojiti.

Tako Ivan Svetlik kot Peter Pogačar sta poskušala delovati pomirjevalno in sta ves čas opozarjala, da bo reforma v celoti začela veljati šele po dolgem prehodnem obdobju. Z reformo, je ob tem poudaril minister Svetlik, želijo zaustaviti nadaljnje padanje pokojnin in narediti pokojninsko blagajno bolj vzdržno. »Število prejemnikov izplačil iz pokojninske blagajne se iz leta v leto veča in leta 2040 bomo imeli enega delovno aktivnega prebivalca na enega prejemnika izplačil iz pokojninske blagajne,« je opozoril Svetlik. Ta trend zato želijo upočasniti s podaljšanjem delovne aktivnosti, in sicer za dve do tri leta v prihodnjih petnajstih letih. Nadaljnje padanje višine pokojnin pa naj bi zaustavili s fiksiranjem stopnje za odmero pokojnine pri osemdeset odstotkih. Razen tega predlagajo še podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove z 18 na 34 let in nov način usklajevanja pokojnin, ki predvideva kombinacijo rasti povprečne plače in rasti življenjskih stroškov v razmerju 60 proti 40. Prispevke bi po novem pobirali od vseh oblik dela in izločili pravice, za katere niso bili plačani prispevki. »Z uveljavitvijo vseh teh predlogov bi se starostne pokojnine v povprečju zvišale za 2 do 18 odstotkov, pri čemer bi se nižje pokojnine dvignile bolj kot višje. Pri tem bi morali za starostno upokojitev po koncu reforme delati dve do tri leta dlje, a bi pokojnino prejemali enako obdobje kot zdaj, saj se življenjska doba podaljšuje,« je razložil Svetlik in dodal, da bi tako pokojninska blagajna vzdržala vsaj do leta 2025. Po besedah Petra Pogačarja je glavni namen reforme dvigniti upokojitveno starost, saj se ta čas kar osemdeset odstotkov Slovencev upokoji takoj, ko izpolnijo pogoje. »Zato smo predvideli finančne spodbude za tiste, ki bi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostali delovno aktivni. Ob plači bi prejemali tudi dvajset odstotkov pokojnine, za vsako leto dodatne dobe po 40. letu delovne dobe pa bi dobili za dva odstotka višji odmerni odstotek,« je pojasnil Pogačar.