Pri osemdesetih igra tenis

"Tudi na stara leta je telesna aktivnost zelo pomembna," pravi Janez Vagner, upokojeni učitelj telovadbe s Pristave, ki pri 80 letih še vedno trikrat na teden igra tenis.

Pristava – Janeza Vagnerja s Pristave pri Tržiču šport spremlja že od malega in tudi pri 80 letih, ki jih je dopolnil 24. junija, si življenja ne predstavlja brez redne telesne aktivnosti. »Gibljivost mi je ostala, ker sem bil celo življenje aktiven. Če bi se 'zasedel', danes zagotovo ne bi več igral tenisa. Upokojenci bi morali čim dlje ostati aktivni in se gibati. Ni dobro, da človek zastane,« svetuje Janez, ki s kolegi iz upokojenskega društva Tržič še vedno trikrat na teden igra tenis v Križah. Kot pravi, bi ga od tega lahko odvrnila samo hujša bolezen. Pa ga leta pri tem nič ne ovirajo? »Če se po 70. letu zjutraj zbudiš brez bolečin, si očitno mrtev,« v šali odvrne najstarejši član teniške sekcije upokojenskega društva in nadaljuje: »Seveda se občasno pojavijo bolečine, mogoče malo trpijo kolena, a ko se ogreješ, pozabiš na to. Pri igri sem razumljivo počasnejši od deset let mlajših kolegov in tudi udarca nimam več tako močnega. A to ni bistveno, saj nismo pretirano tekmovalni, bolj se nam zdi pomembno druženje.«

Tenis je Janeza 'zasvojil' pred 25 leti, z njim pa se je kot učitelj telovadbe na nekdanji Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici prvič srečal na seminarju v Savudriji. »Deset let sem ga igral bolj priložnostno, po upokojitvi leta 1991 pa precej pogosteje,« je pojasnil. Poleg tega rad sede na kolo, veliko časa pa mu vzame tudi šestmesečna zlata prinašalka Živa, s katero se dvakrat na dan odpravi na dolg, tudi petkilometrski sprehod. Ko bo zrasla, jo namerava voditi vse do deset kilometrov oddaljenega Trnovca, tako kot prejšnjega ovčarja. »Pes vzame kar nekaj časa, kljub temu pa nama z ženo predstavlja veliko veselje,« doda Janez, ki poleg tega rad obdeluje vrt in z domačini vrže partijo taroka.

Športu se je zapisal že v mladostniških letih. Kot dijak srednje fiskulturne šole v Ljubljani je aktivno treniral atletiko in je bil dve leti republiški prvak v skoku v daljino, v troskoku pa je bil drugi na republiškem prvenstvu. Treniral je še rokomet in igral v republiški ligi. Kot mladi učitelj telovadbe iz Ljubljane je delo najprej dobil v Železnikih, nato pa v nižji gimnaziji v Tržiču, zaradi česar se je ustalil na Pristavi. Kasneje je veliko prispeval k razvoju športa v občini Tržič. Janez namreč velja očeta tržiškega rokometa, skupaj z Zdravkom Križajem pa sta bila v šestdesetih letih pobudnika ustanovitve alpske šole, v kateri je prve smučarske zavoje naredilo več svetovno znanih športnikov, med njimi Bojan Križaj.