Neisha obljublja dozo energije

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / petek, 5. november 2010 / 06:00

Neisha v četrtek, 11. novembra, ob 21. uri v Cvetličarni v Ljubljani pripravlja veliki promocijski koncert s predstavitvijo novega albuma Krila.

Največji hiti priljubljene pevke, skladateljice in pianistke so bili doslej večinoma balade, na novem albumu pa si je dovolila več hudomušnosti, radoživosti, svobode in živahnosti, kar je odraz dejstva, da se je tudi sama spremenila. »Pobrala sem se nazaj, spet imam konkreten zalogaj pozitivne energije. Vsak trenutek hočem izživeti v polnosti in svoji publiki dati nič drugega kot dozo energije in endrofinov,« v smehu pove Neisha, ki je odslej ne bomo več videvali zgolj za klavirjem, ampak tudi na nogah za mikrofonom.

Bliža se vaš koncert v Cvetličarni. Zakaj ga je vredno obiskati?

»Poudarek bo na novi plošči, ki bo premierno v celoti zaigrana v živo. Predskupina bo InQuartet, imela bom tudi gosta, a naj njegovo ime zaenkrat še ostane skrivnost, pa tudi čez nekaj na novo predelanih priredb se bom sprehodila. Zopet kot poklon meni najljubšim avtorjem. Za klavirjem bom malo manj kot doslej, saj je album veliko bolj poskočen in ne morem ves čas mencati tam na stolu. Tu in tam me katapultira vzdušje samo od sebe.«

Vas bo na koncertih spremljala ista zasedba?

»Bolj ali manj: Boštjan Gradišek za bobni, Anže Langus-Dagi na basu, Aleš Marjetič in Tadej Košir na kitarah, Rok Lopatič na klaviaturah, Martin Janežič-Buco na tolkalih ter spremljevalna vokalista Mate Brodar in Aleksandra Čermelj.«

Kako ste zadovoljni s prvimi odzivi na album? Ste zadovoljni z izdelkom, bi danes naredili kaj drugače?

»Z odzivom sem zelo zadovoljna, plošča se drži na vrhu prodajne lestvice že od prvega dne izida. Pa tudi na singel Tiste lepe dni sem dobila prekrasen odziv. To mi resnično da elan. Bi pa seveda stvari lahko spreminjala v nedogled, a se tega pri glasbi ne sme početi. Če se predolgo komplicira, se vse zakomplicira. Glasba je zapis v času, njen stvaritelj pa produkt okolja, časa, situacije. Pri meni je tudi nujno potreben jasen rok oddaje, saj si drugače znam vzeti res preveč časa za detajle, kar ni vedno najboljše. Včasih znajo stvari izzveneti preveč spolirano, linearno, sintetično, računalniško. Ljudje smo ravno zato, da delamo napake, te pa dajejo muziki 'žmoht'.«

Zakaj ste album poimenovali prav po skladbi Krila?

»Dolgo sem kolebala, kateri naslov skladbe bi ustrezal naslovu plošče. Alarm srca, Pridejo časi, Krila ... Na koncu sem ugotovila, da Krila več kot dobro simbolizirajo namen te plošče, saj si z glasbo dajem krila. Upam, da poslušalcem tudi!«

Na novem albumu za razliko od prejšnjih dveh ni skladb v angleščini. Vas prodor v tujino ne zanima več?

»Vzporedno delam druge projekte. Ne mešam hrušk in jabolk. Projekt za Slovenijo je pač tak, kot je. Pesmi v angleščini so na slovenskih ploščah žal izgubljene v smislu radijske usode. Moram pa dodati, da sem koncertirala več ali manj povsod po Evropi. Niti ne razlagam preveč o železju v ognju, ker, kot pravijo, se zarečenega kruha največ poje.«

Pri samo 28 letih ste dosegli sanje mnogih glasbenikov. Vaš prvi singel Planet za zadet je bil Najboljša pop skladba v letu 2005, prvenec Neisha je bil najbolj prodajan album v Sloveniji, leta 2006 ste dobili viktorja za najbolj popularno glasbenico … Kaj vam sploh še predstavlja izziv na slovenski sceni?

»Izziv mi predstavlja to, da si izmislim lasten izziv! Pomembno mi je, da se pri svojem delu osrečujem in napredujem. Moram pa priznati, da me blazno mori, če ne potujem. Če nimam poslovnih izletov, skačem naokoli v privatnih angažmajih. Če bi zadela na lotu, si ne bi kupila vile z bazenom, ampak potovanje okoli sveta. Zdi se mi, da je skrivnost življenja ravno v gibanju. Sem 'firbec', rada si odpiram obzorja, ogromno bi se rada še naučila.«

Z novo skladbo Tiste lepe dni sporočate, da se je treba 'dobro imeti, spet in spet'. Se imate vi dobro ali pa se tudi kdaj, ko imate dela čez glavo, ko vas oblegajo rumeni mediji, vprašate, zakaj vam je treba tega?

»Eh, ni časa za jamranje ... (smeh) Srečna sem, tudi če sem čez glavo zakreditirana, če po cel mesec ne grem na koncert, če mi zdravje 'štrajka'. Sem večna optimistka. Delam to, kar najraje počnem v življenju, živim od tega, pa še to srečo imam, da je ljudem to všeč. Res sem se 'našla' v tem, upam, da se to vidi in da ima to veselje 'mlade'. Z rumenimi mediji se pa ubadam samo pri frizerju ali v savni. Vedno se nasmejim, ko vidim, kakšne pokajo!« (smeh)

Vsi tarnajo, da na slovenskih glasbenih festivalih ni kakovostne glasbe. Zakaj se vi ne prijavite na kakšnega?

»Letos sem se celo odzvala povabilu RTV-ja in spisala skladbo za Nušo Derendo za nastop na Emi. Lepo, da se trudijo dvigniti 'rating' takim in podobnim festivalom, ampak če je na koncu vse prepuščeno gledalcem, potem ima zopet prednost kvantiteta pred kvaliteto. Festivalov se kot izvajalka ne udeležujem, ker s tem čisto nič ne pridobim, niti mi ni treba 'prebijati ledu'. Je pa res, da tu pa tam spišem kak komad za koga drugega. Nazadnje sem se pogovarjala s starši od Line, zmagovalke talentov. Mogoče bom napisala kakšno lepo, njenim letom primerno pesmico. Fino bi bilo, da kaj posname, za ploščo je pa nedvomno še prezgodaj.«