Poti popisali, treba jih bo še urediti
Avtor vodnika Pohodne poti na Bledu Vladimir Silič opozarja, da so pohodniške poti v občini Bled, razen nekaj izjem, slabo urejene. Na občini pravijo, da je problem tudi v lastništvu zemljišč, po katerih potekajo te poti.
Bled – V vodniku Pohodne poti na Bledu je Vladimir Silič opisal 21 različnih poti v skupni dolžini okrog 130 kilometrov. Vse je tudi sam prehodil in na podlagi tega ugotavlja, da imajo le eno pomanjkljivost – slabo urejenost. »Zato je naslednji korak boj za ureditev teh poti,« poudarja Silič, ki je opozoril, da so nekatere poti zaradi podrtega drevja slabo prehodne še od lanskega žledoloma.
Pot na Osojnico je bila tako pred časom še celo zaprta, kot zelo neurejen in celo nevaren pa je Silič označil tudi del poti od jame pod Babjim zobom proti Kupljeniku. Na občini so že obljubili, da se bodo lotili urejanja. Občina bo poskrbela za soglasja in dogovore z lastniki, javno podjetje Infrastruktura pa za popravilo poti, za kar so letos namenili okrog deset tisoč evrov, je pojasnil direktor občinske uprave Matjaž Berčon. Obenem bodo v blejskem turističnem društvu vse poti označili. Priznal je, da je največji problem pot na Osojnico, kjer so šele v preteklih dneh končali spravilo lesa. Pred tremi tedni se je namreč iztekel rok za spravilo iglavcev, ki so ga določili po lanskem žledolomu, medtem ko za spravilo listavcev sploh ni predpisanega zakonskega roka, je opozoril Berčon. V teh dneh naj bi se tako lotili tudi popravila stopnic in porušene ograje na poti na Osojnico.
Občina sicer po Berčonovih besedah primarno skrbi za kategorizirane javne poti, ki jih je v občini za dobrih 66 kilometrov. V to sodijo vse poti okoli jezera, po parkih, samostojne kolesarske ali mešane površine za pešce in kolesarje ter nekatere manj pomembne ceste v naseljih in podobno. Za njihovo vzdrževanje na leto namenijo okrog 250 tisoč evrov. Približno 40 tisoč evrov na leto namenijo še za vzdrževanje gozdnih cest in vlak, za kar letni program pripravi zavod za gozdove. Po oceni naj bi jih bilo vsaj 50 kilometrov. »Zadnja kategorija pa so sicer trasirane in na zemljevidih praviloma vrisane poti po okoliških osamelcih in do nekaterih razglednih točk, med katerimi so najbolj izpostavljene poti po Grajskem hribu ter čez Višce do Mišce, po Straži, na Osojnico in Ojstrico. Status teh poti ni urejen, ampak so enostavno uhojene, nekatere tudi bolj ali manj označene.« Vendar tudi zaradi kadrovskih omejitev, priznava Berčon, prioritetno urejajo bolj izpostavljene poti, bolj oddaljene pa pridejo na vrsto šele konec pomladi ali celo v začetku poletja.