Smrdi, ne smrdi, smrdi, ne smrdi ...

Po začetnih problemih s smradom smo na domžalski tekmi izvedeli, da se o izvedencih za določitev meje Ivo in Janez še nista dogovorila, jasno pa je že, da bodo v SDS dobili nove drese.

Mali brat se je takoj po vrnitvi s počitnic že podal na prvo delovno nalogo. Skril sem se med gledalce na prvi tekmi kvalifikacij za Ligo prvakov v nogometu med Domžalami in Dinamom iz Zagreba. Jasno, da sem se znašel ravno v neposredni bližini posebnih gostov obeh premierov hrvaškega Sanaderja in našega Janšeta. Seveda sem močno napel ušesa in potem, ko so se gostje usedli in znova vstali, slišal tole:

Sanader: »Najprvo če o naši morski granici presuđivati oni strucnjaci pomorskoga prava u Hamburgu … Ma jebala ga partija, dečkeci tu nešto tak smrdi …«

Janša: »Jebemo, res nekaj zaudarja.«

Sanader: »K'o, da se neko ovde usr'o?«

Janša: »Nedvomno je to drek, ki je ostal še od prejšnje vlade. Kaj praviš? Hamburg. Ne, moj Sanaderu, mi bi želeli, da o celotni meji presojajo v OVSE-ju.«

Sanader: »Pa, daj Janko reci nekom ovde, da skine ovaj smrad, ja ne mogu, da razgovaram otvorene glave u takom govnu.«

Janša: »Kaj naj rečem. Tudi meni je tale smrad že prišel do živega. Saj pravim, še zdaj zaudarja po bivših in pol postanem neverjetno besen. Ivo, pustiva politiko in razdriva kakšno o nogometu.

V trenutku je prenehalo smrdeti.

Sanader: »Pa kak se lepo osečam sad. Znači oni žuti su vaši ili naši. Koji su Dinamo.«

Urška: »Naši so rumeni. Joj, kak lepe majčke imajo. Tak lepa kombinacija ta rumena in modra barva. Janči, take majčke bi lahko imeli tudi naši fantje v parlamentu.«

Janša: »Ivo, če bi mi vam odstopili dva metra in pol morja tam pred Piranom, a bi lahko Dinamo … In glasno navijanje je preglasilo zadnje besede našega Janšeta.