Sveti Peter nad Begunjami (Foto: Marijanka Globočnik)

Sveti Peter nad Begunjami

Cerkev sv. Petra nad Begunjami je eden najbolj zanimivih gorenjskih cerkvenih spomenikov. Zaradi izvrstne razgledne lege na platoju odsekanega gorskega stožca z nadmorsko višino 839 metrov so cerkev sv. Petra imenovali tudi cerkev na Gori.

V ljudskem izročilu se je ohranil podatek, da naj bi do cerkve vodila romarska steza čez Karavanke. Nekoč je mežnar s kresovi okoličane opozarjal pred turško nevarnostjo in z zvonjenjem preganjal točo.

Od cerkve se odpira razgled na radovljiško polje, okoliške hribe in gore, ki sega do Triglava in začetnega dela Ljubljanske kotline. Priljubljeno izletniško točko je iz Begunj mogoče doseči v 30 do 60 minutah. Do nje vodita dve poti. Prva, bolj položna se začne pri parkirišču v Begunjah in nadaljuje po makadamski poti, druga bolj strma pa vodi mimo smučišča.

Poznogotska dvoranska cerkev

Cerkev sv. Petra je bila prvič omenjena v 14. stoletju. Na začetku 16. stoletja so zgradili novo cerkveno stavbo. Dvoladijska zvezdasto obokana cerkev z enako obokanim tristrano sklenjenim prezbiterijem je bila posvečena leta 1523. Zvezdasti obok počiva na dveh poligonalnih stebrih in polstebrih s kapiteli. Temenski sklepniki so figuralni (Marija z otrokom, sv. Peter, sv. Andrej), drugi so okrašeni z rozetami in ščitniki. Na enem izmed sklepnikov je mojstrski znak, podoben znaku v prezbiteriju župnijske cerkve v Radovljici. Ladjo od prezbiterija loči šilasto oblikovan slavolok. Na zahodno stran cerkve, ki spada v skupino t. i. gorenjskih dvoranskih cerkva, sta prizidana skromna lopa in zvonik, ki je prav tako kot sama cerkev poznogotski. Zvonik je nekoč stal ločeno od cerkve, pozneje pa so prostor med zvonikom in ladjo prekrili. V cerkev vodita portala na zahodni in na južni strani, slednji ima gotski šilast zaključek.

Freske Jerneja iz Loke

Po posvetitvi je prezbiterij in ladjo poslikal Jernej iz Loke. Freske iz okrog 1530 tvorijo njegovo najobsežnejše ohranjeno delo. Jernej iz Loke (Ierni, Bartholomeus), ki je deloval v tridesetih in štiridesetih letih 16. stoletja na Gorenjskem, Tolminskem in v Beneški Sloveniji, velja za nadaljevalca srednjeveške freskantske tradicije. Za njegovo slikarstvo je značilno prepletanje srednjeveških in poljudnih potez z renesančnimi pobudami.

Freske so nekdaj prekrivale celoten prezbiterij ter slavoločno in severno steno in del zahodne in južne stene v ladji. Na oboku prezbiterija je upodobljen Kristus Sodnik, ki ga obdajajo angeli. Na stenah so predstavljeni prizori iz legende cerkvenega patrona sv. Petra (slavoločna stena: Poklicanje sv. Petra na Genezareškem jezeru, Sv. Peter in sv. Andrej sledita Kristusu, obe poli severne stene in desna pola južne stene: Kristus izroča ključe sv. Petru, Sv. Peter ozdravlja bolnika, Sv. Peter in sv. Pavel pred rimskim cesarjem Neronom, Sv. Peter in sv. Pavel v sramotilni kladi, Sv. Peter sreča Kristusa pred rimskim obzidjem, Mučeništvo sv. Petra in sv. Pavla). Na spodnjem pasu poslikave prezbiterija so stoječi svetniki. Pod obočnimi konzolami so atlanti. Zanimivi sta naslikani niši na spodnjem pasu severne in južne stene z vrči in drugim liturgičnim orodjem, prav tako putti, ki se igrajo s paličicami.

Na ladijski slavoločni steni je prikazana Poslednja sodba. Vrh oboka je Kristus sodnik, ob njem angeli. Nad slavoločno odprtino klečita Marija in Janez Krstnik, za njima na klopeh sedi po šest apostolov. Levo od slavoločne stene je sprejem blaženih v raj, desno pa pot pogubljenih v peklensko žrelo. Prizor opozarja na neizbežnost smrti in svari pred grehi, katerim lahko podleže slehernik, saj so med grešniki naslikani celo papež, kralj in škof. Nad južno oltarno menzo so med stebri naslikani trije svetniki (sv. Jurij in sv. Jakob starejši, menih), na severni strani sta Adam in Eva ob drevesu spoznanja.

Na vseh polah severne ladijske stene in delu zahodne stene je Jernej iz Loke nanizal šestindvajset prizorov, ki tvorijo enega najobsežnejših pasijonskih ciklov v slovenskem srednjeveškem stenskem slikarstvu. Prizori na severni ladijski steni so razporejeni v tri pasove. Ločujejo jih tanki renesančni stebrički. Kristusov pasijon se začne z Lazarjevim obujenjem in zaključi s prizorom Kristusa, ki se po vstajenju prikaže svojim učencem. Freske učinkujejo ekspresivno: Kristus je prikazan kruto prebičan, rablji in radovedneži imajo groteskne obraze.

Baročni oltar iz leta 1767 je najbrž delo kamnoseka Gašperja Gollmayerja (1723–1801) iz Radovljice. V tronu je poznogotska plastika sv. Petra. Manjša lesena kipa sv. Matije s sekiro in sv. Andreja s križem je izdelal Valentin Vrbnik (ok. 1714–1799), ki je imel delavnico v Kranju. Vrbnikovo delo je tudi kip Janeza Krstnika v atiki, prav tako angela, ki sta bila nekdaj na atiških volutah. Kipa rimskih vojakov sv. Janeza in Pavla sta delo Petra Žiwolskega. V začetku 20. stoletja je oltar dobil Šubičevo sliko sv. Pavla.

Na menzah nekdanjih stranskih oltarjev sta oltarni sliki Marija z Jezusom iz 1890, ki je delo Matije Bradaška (1852–1915), in slika sv. Lenarta, ki je pripisana Leopoldu Layerju (1752–1828). V zakristiji sta se ohranila originalna baročna zakristijska omara in leseno poznogotsko razpelo za procesije. Obnovitvena dela (ostrešje in fasada) so zadnjič potekala leta 1991. Poslikava na fasadi je bila rekonstruirana. Streha je pokrita s skodlami. Cerkev je bila podružnica župnije v Radovljici. Radovljiške matrikule iz 17. stoletja sporočajo, da so v cerkvi v velikem tednu brali pasijon za župljane celotne župnije.

Dve kapelici

Cerkev je veljala za pomembno romarsko točko, o čemer pričajo znamenje in kapelice ob poti k cerkvi. Marijina kapelica za cerkvijo sv. Petra je zidana kapelica zaprtega tipa z večjo zgornjo in manjšo spodnjo nišo. V zgornji niši je Marijin kip. Pred kapelico je vhod v kamnito jamo, ki jo lahko povežemo s predkrščanskim kultom. Kapela sv. Križa pod Sv. Petrom je zidana kapela zaprtega tipa iz 19. stoletja. V njej je lesen kip Križanega in freska Marije, sv. Janeza Evangelista in Marije Magdalene. Kapela je bila leta 1997 dopolnjena z novimi freskami. Nikolaj Mašukov je na zunanjih stranskih stenah naslikal motiva Križanje sv. Petra in Obglavljenje sv. Pavla. Na zadnjo steno kapele je Maša Bersan naslikala molitev papeža Janeza Pavla II. v kapeli Marije Pomagaj na Brezjah 1. maja 1996. Na freski so upodobljeni ljubljanska nadškofa Alojzij Šuštar in Franc Rode, župnik Martin Erklavec, brezjanski gvardijan pater Ciril ter drugi cerkveni veljaki in domačini.

Mežnarija pri sv. Petru na Gori (po domače »pri Gorjak«) je zidana pritlična stavba s tlorisom v obliki črke L in dvokapno streho na čope, ki je prekrita s skodlami. T. i. črna kuhinja je obokana.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

S svati so se zabavali pozno v noč

Karmen Draksler (24) in Franci Kapel (31) sta se poročila konec maja. Civilna poroka je bila na Škofjeloškem gradu v Grajski kapeli v družbi obeh družin, cerkven...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 28. julij 2022 / 22:00

V sredo potrdili 1973 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V sredo so v Sloveniji ob 797 PCR-testih in 6105 hitrih antigenskih testih potrdili 1973 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v sredo zaradi covida-19...

Železniki / četrtek, 28. julij 2022 / 21:54

Pomni, dolina!

Ob Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi je potekala tradicionalna slovesnost.

Kultura / četrtek, 28. julij 2022 / 21:53

Bogovi in drevesa

Trije poletni bralni namigi Založbe Beletrina

Radovljica / četrtek, 28. julij 2022 / 21:51

Obnovili znamenje

Kamna Gorica – Tudi letos so v Kamni Gorici pripravili prireditev z naslovom Pod cvetočimi nageljni, ki se je tokrat začela z blagoslovom prenovljenega znamenja pri Grilcu. Znamenje ob poti na poko...

Razvedrilo / četrtek, 28. julij 2022 / 21:48

Stoti rojstni dan Jerneja Bizovičarja

V soboto je stoti rojstni dan praznoval Jernej Bizovičar iz Predoselj. Dan pred rojstnim dnevom so slavljenca obiskali predstavniki Rdečega križa, društva upokojencev in krajevne skupnosti, vse najbol...