Pokojninska reforma gre naprej

Minuli teden je državni zbor po prvem branju odločil, da je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju primeren za nadaljnjo obravnavo.

Ljubljana - Že dan pred zasedanjem so predstavniki sindikatov pred parlamentom protestirali zoper sprejetje pokojninskega zakona, ki je šel v obravnavo neusklajen s socialnimi partnerji. V sindikatih menijo, da upokojitvene starosti ne bi smeli zviševati na 65 let in da zadošča dopolnjenih 40 let delovne dobe. V parlamentarni razpravi pa razen stranke SNS, ki edina v celoti zavrača pokojninsko reformo, večinoma niso nasprotovali povišanju upokojitvene starosti, pač pa na nekatere druge rešitve, denimo 34-letni osnovi za izračun višine pokojnin, češ da bo to prihodnjim upokojencem močno znižalo pokojnine, izključitvi vojaščine in otrok, načinu usklajevanja pokojnin s plačami, nižji prispevni stopnji delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, poleg tega pa v tem predlogu ni več osebnega računa, iz katerega bi vsak posameznik lahko razbral, koliko je vplačal v pokojninsko blagajno in kolikšna bo njegova pokojnina. Predlog zakona je naposled podprlo 34 poslancev, 17 jih je glasovalo proti, tudi poslanci DeSUS, SDS in SLS pa nadaljnjo podporo zakonu pogojujejo z upoštevanjem njihovih predlogov.

O predlaganem pokojninskem zakonu je razpravljalo tudi nekaj gorenjskih poslancev. Anton Urh (DeSUS) iz Bohinja je predstavil stališče svoje stranke, ki najbolj nasprotuje formuli usklajevanja pokojnin s plačami (namesto 60-odstotnega usklajevanja z rastjo plač in 40-odstotnega z življenjskimi stroški zahtevajo 80 : 20), opozarjajo pa tudi na enakost razmerja za stopnje plačil prispevkov zavarovancev in delodajalcev. Prvi sedaj plačujejo 15,5, drugi le 8,85 odstotka. Borut Sajovic (LDS) iz Tržiča je dejal, da je s tem zakonom na preizkušnji solidarnost generacij tistih, ki so že v pokoju, še aktivnih in tistih, ki v aktivno dobo šele prihajajo. Pozdravlja tudi ukrepe, da bodo mladi ljudje prej začeli delati: intenzivneje naj študirajo, toda omogočiti jim je treba tudi delovna mesta, ki jih je sedaj premalo. Do predlagane reforme je bila zelo ostra Julijana Bizjak Mlakar (SD) iz Kamnika, češ da ne rešuje izzivov staranja prebivalstva in daljšanja življenjske dobe, zmanjšuje pa tudi solidarnost. Tak predlog ne bi smel priti v državni zbor tako neusklajen, nesolidaren in nepravičen. Podpira postopno zviševanje upokojitvene starosti, vendar z začasnimi in trajnimi bonusi, in med drugim opozarja, da bo novost najbolj prizadela ženske.