Babja jama, Most na Soči (10)

Po predvidevanju iz zemljevida smo nekako pravi čas zavili levo v globel, nakar nas je strma pot res pripeljala do jame. Že zunaj smo čutili hlad, ki je prihajal iz nje. Korajžno, a počasi smo drug za drugim stopali v vse tršo temo. Še dobro, da smo imeli s seboj baterijsko svetilko in telefon z lučko. Prav daleč zaradi varnosti nismo šli. Menda je jama večinoma zalita z vodo, tako smo imeli srečo, da smo si jo zaradi suše lahko ogledali.

Premraženi smo odhiteli na sonce, ki nas je hitro ogrelo, saj je bila zunaj neznosna vročina – 32 stopinj. Pot smo nadaljevali še nekaj časa po kolovozu, potem pa prišli v vas Gorenji Log. Pred nami je bil le še kratek spust do vasi Drobočnik in mostu čez Idrijco in že smo prispeli na Most na Soči. Po dveh urah in pol smo tu izlet zaključili. Pridružil se nam je Dragan, ki se je z avtom pripeljal iz Avč. Skupaj smo obiskali še hišo Draganovega kolega Mihe Mlinarja, ki kot arheolog dela v Tolminskem muzeju. Stoji na trgu nasproti bencinske črpalke. Posedli smo na lepo urejenem vrtu, s katerega je zelo lep pogled na sotočje Idrijce in Soče. Nepričakovano sem na trati zagledala čudovit kamnit kip matere z otrokom, ki ga je izklesal Mihov oče, ki je po stroki gozdarski inženir. Z avtom smo se z Mosta vrnili v Avče.

Tudi zadnji dopustniški dan sva preživela z Mileno in Draganom. Skupaj smo si šli ogledat črpalno hidroelektrarno Avče. Najbolj mi je bil všeč pogled na veličastni strojnični jašek krožnega preseka. Njegov notranji premer znaša 18 m, globok pa je kar 80 m. Na njegovem dnu se vidi generator. Na svoj račun je prišel zlasti mož Franci, ki je bil dolga leta zaposlen v kranjski Iskri.

Naj potegnem tu črto pod letošnji dopust in ga primerjam s tistimi iz prejšnjih let. Vsako leto smo šli na morje na Hrvaškem ali v toplice v Sloveniji. Vsako leto smo rekli, da smo imeli čudovit dopust. A tokrat je bilo drugače. Duševno in telesno sva pridobila veliko več. Čeprav smo se rodili v Sloveniji in tu živimo, jo mnogo premalo poznamo. Nekako imamo v zavesti, da moramo na dopust v tujino tako kot večina. Poizkusite odkrivati lepote in zanimivosti naše države tudi vi. Midva sva zelo ponosna na letošnji dopust in hvaležna Draganu in Mileni, da sta nama to omogočila. Res sva vsak dan dobro izkoristila za nova doživetja; veliko sva videla in doživela, veliko pa nama je še ostalo za naslednje leto. Oba namreč upava, da se bova takrat spet vrnila v Avče. (Konec)