Noč bo spet daljša

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 23. september 2010 / 06:00

Iz opazovanj vremena so nastali vremenski pregovori, ko meritev še ni bilo, niti silovitih podnebnih sprememb. Nekateri naravni pojavi pa so vendarle zanesljivi in imajo strokovno razlago, na primer kapa na Storžiču.

V četrtek, 23. septembra, bomo z jesenskim enakonočjem stopili v koledarsko jesen. Dan se bo krajšal, noč bo vse daljša. »Za nas, meteorologe, je že cel september jesenski mesec. Kot kaže, pa bo prvi dan koledarske jeseni letos suh, večinoma sončen. Dnevne temperature bodo segle malo nad 20 stopinj Celzija,« je povedal meteorolog Branko Gregorčič, koordinator za stike z javnostmi pri Agenciji RS za okolje. To je spodbuden podatek, še posebej po črnem koncu tedna, ko je v povprečju na Gorenjskem padlo kar od 130 (Rateče) pa do 350 (Vogel) litrov dežja na kvadratni meter. Močno deževje je zajelo večji del Slovenije, manj kot 100 litrov dežja na kvadratni meter je padlo le v Prekmurju.

Vremenski pregovori

Vremenskih pregovorov je veliko. Za 21. septembra, sta najmanj dva: Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. Če sv. Matevž je vedren, prijetna bo jesen. »Pregovorov je res ogromno, a se vreme po njih ne ravna. Pri meteorologiji so to lokalni znaki, s pomočjo katerih si za kak dan naprej ustvarimo sliko, kakšno vreme se obeta. Agencija RS za okolje je tudi članica evropskega spletnega portala Meteoalarm, ki po razmeroma enotnih merilih opozarja na vremenske nevarnosti za tekoči in naslednji dan za območja Evrope. V njem sodelujejo vremenske službe večine evropskih držav,« je povedal Gregorčič.

Kapa na Storžiču

Iz opazovanj vremena so nastali vremenski pregovori, ko meritev še ni bilo, niti silovitih podnebnih sprememb. Nekateri naravni pojavi pa so vendarle zanesljivi in imajo strokovno razlago; če se pojavijo oblačne kape na gorah (Storžič, Nanos …), vemo, da bo kmalu začelo deževati. »Ko doteka vlažen zrak, se mora ta dvigovati ob pobočjih gora; vlaga v zraku se povečuje, temperatura znižuje in pride do kondenzacije vodne pare. To se manifestira kot oblačne kape na hribih, pomeni pa nič drugega, kot da k nam doteka vlažen zrak in ponavadi v roku 24 oziroma 48 ur začne deževati,« je razložil Gregorčič.

Kranj še brez meritev

Branka Gregorčiča smo povprašali, zakaj Kranj kot največje mesto na Gorenjskem še vedno ni vključen v meteorološke meritve. Pojasnil je: »Glavno meteorološko postajo za Gorenjsko imamo na letališču Jožeta Pučnika na Brniku, druga je na letališču v Lescah. Kranj je ravno vmes, vendar zaradi omejenih sredstev naše dejavnosti ne moremo širiti. Meteorološke meritve na letališčih so za varnost prometa tako pomembne, da se na ta račun potem odrečemo postaji v mestu, kjer vreme za meščansko življenje ni tako ključno.«

Hitreje kritika kot pohvala

»Ja, res je. Vremenoslovci hitreje doživimo kritiko kot pa pohvalo. So pa izjeme (smeh …), kot so naši redni uporabniki, poleti na primer kmetje, ki želijo imeti predvsem zaradi sušenja sena dolgoročne napovedi. Veliko je klicev planincev, ki se odpravljajo ne samo v slovenske gore, ampak tudi v francoske, švicarske Alpe in jih zanima, ali ima smisel iti na pot. Pred dvema letoma smo odprli spletni portal meteo.arso.gov.si, kjer imamo veliko koristnih informacij, tudi satelitsko in radarsko sliko, pregledno zbranih že na prvi strani,« je še povedal Branko Gregorčič in dodal, da je čas meritve na radarskih slikah podan v univerzalnem koordiniranem času UTC: »Včasih nas ljudje kličejo, zakaj imamo v poletnem času na portalu objavljene slike, stare dve uri. V resnici so povsem aktualne, ker je treba k UTC času prišteti dve uri (lokalni čas). Slika je torej stara vsega deset minut, ne pa dve uri.«