Presunljiva ustvarjalnost slepih in slabovidnih

V razstavni galeriji Gorenjskega glasa se predstavlja osem ustvarjalcev s čudovitimi slikarskimi deli, ki bodo marsikoga opogumila, da se v življenju da doseči skoraj nemogoče.

Kranj - »Slepota sodi med težje invalidnostne kategorije, saj vid predstavlja kar 83 odstotkov vseh čutil, 11 odstotkov predstavlja sluh, le 6 odstotkov pripada drugim čutilom,« je ob slovesnem odprtju razstave poudaril Anton Žakelj iz Društva slepih in slabovidnih Kranj. Povedal je tudi, da so člani društva prežeti z željo po vsestranski ustvarjalnosti: pojejo, muzicirajo, pišejo, so dejavni v gledaliških skupinah, s pomočjo čopiča pa na platna prenašajo svoja čustva in občutenja v sebi. Marija Tišler, kličejo jo Meri, se z boleznijo oči spopada že od rojstva, najbolj pa je napredovala med puberteto. Ima omejeno vidno polje, kar pomeni, da ima ohranjen le centralni vid, periferni ji propada. Njen talent za slikanje se je izrazil že v osnovni šoli, ko je bila zaposlena, se mu ni posvečala, odkar pa je invalidsko upokojena, je spet našla čas zanj.

Martina Skubic je stara trideset let in je najmlajša slikarka v društvu. Na tečaju ni brezpogojno upoštevala mentorjevih navodil in je raje slikala po svojih občutkih. Ker ima ohranjenega le 3 oziroma 4 odstotke vida, ji najbolj ustreza mokro slikanje, zelo pomembna je svetloba. Kljub temu da je njena poškodba nastala pri porodu, je Martina zelo pogumna, ima veliko veselja za ustvarjanje in najbližje rada preseneti z njenim, unikatnim darilom.

Ana Šter z Leš pri Tržiču je na likovne delavnice začela hoditi z možem in je bila najprej zgolj opazovalka, misleč, da sama česa takega ne bi zmogla. Ko se je ob podpori mentorja pred tremi leti le opogumila, je bil rezultat osupljiv. Ana si pri ustvarjanju največ pomaga z elektronskim povečevalom, tako tudi kaj zašije ali si uredi nohte. V veliko pomoč ji je tudi mož, ki ji pomaga pri natančnih, ravnih črtah ali majhnih detajlih.

Razstava je na ogled vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure.