Kje se v Stražišču skriva »Partizan«

Ko se sprehajam po stražiških poljih in gledam male ptice, kako pod nebom brezskrbno letajo in kako se pred nevarnostjo skrijejo, ko se pojavi ujeda – pa čeprav ni orel ali sokol – me ta naravni zakon vedno spomni na človeško prilagodljivost posnemanja. V dobrem in slabem!

Ko nisem več pleničk zlatil – takrat še niso bile uvožene in z velikimi imeni (in cenami) zavite v potrošniški sistem, saj so bile čisto običajne bombažne pleničke, ki jih je moja mati na roko prala, s tem, da je včasih vodo nosila izpod studenca Pod tremi križi na Kalvariji – smo v dnevih, ko je bila v osnovni šoli predpisana telovadba, bili popeljani v veliko hišo, kjer so v mladino vcepljali zdrav duh v zdravem telesu. Z velikimi besedami so me – osnovnošolarčka – poučevali, da je to dom Partizan, ki ga je ljudstvo zgradilo s svojimi delavnimi rokami in svojim denarjem in za svoje potrebe. Prav tako so z velikim truščem v tistem času zgradili novo osnovno šolo, ki je nosila ime Lucijan Seljak. Se še spominjam, kako je sosedov sin umrl pod drsnimi vrati, ki še niso bila ustrezno postavljena in varovana. In vse to je gradilo delovno ljudstvo – tudi stražiško.

 

Ko sem že služil kruh in odvajal velike »samoprispevke« za gradnjo stanovanj za priseljence v industrijsko mesto Kranj in tudi davke za občinske in državne potrebe, sem bil iz sredstev javnega obveščanja večkrat poučen, da je v Stražišču Partizan, ki se občasno razširja in obnavlja. Pa tudi na lastne oči sem nekaj teh gradbenih sprememb na objektu lahko občudoval.

 

Stražišče, ki bi lahko bilo svoja občina – pa to ni tema tega sestavka – se je kar širilo in moderniziralo. V demokratični Sloveniji se je marsikaj že močno spremenilo – nekaj stvari celo na boljše. Tako smo pred osnovno šolo Stražišče dobili ustrezno urejen prometni sistem z varnim avtobusnim postajališčem za otroke in velikim brezplačni parkiriščem za osebne avtomobile.

 

Kam se je skril Partizan, pa ne vem. Na isti hiši se sedaj bohoti napis »Pro šport« - lep slovenski napis! Menda so ga kupili? Pa me zanima, od koga, saj je bil vsa dolga leta last delovnega ljudstva, ki ga je gradilo in vzdrževalo. Je bil mogoče nacionaliziran ali samo »prihvatiziran«?

 

Janez Jereb,

univ. dipl. inž. stroj.