Po mačko na vrh drevesa

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 06:00

Kranjski poklicni gasilci imajo med deset in dvajset intervencij na leto, v katerih rešujejo živali - najpogosteje z visokih dreves rešujejo nemočne mačke. Pred leti so pomagali tudi nezavestnemu psu.

Kranj - Pred časom so ljubljanski gasilci reševali pitona, ki je v eni od večstanovanjskih stavb pobegnil lastniku in se zagozdil v odtočni žleb. Ker jim ga ni uspelo rešiti drugače, so žleb enostavno odrezali, kačo pa lastniku vrnili kar v njem. Nenavadna intervencija pa niti ni tako redka za slovenske gasilce, saj so o podobnih reševanjih mediji že večkrat poročali. In kakšne izkušnje z reševanjem kač in ostalih živali imajo kranjski poklicni gasilci?

»Na leto imamo zaradi živali od deset do dvajset intervencij. Letos smo tako že morali odstraniti belouško, ki jo je v stanovanje prinesla mačka, in jo vrnili v divjino. Gre sicer za nenevarno kačo, a mnogi se pač bojijo vseh vrst kač, naj bodo strupene ali ne,« je pojasnil Matej Kejžar, poveljnik gasilske operative v javnem zavodu Gasilsko reševalne službe Kranj. »Gasilci vse bolj postajamo dečki za vse, saj se ljudje na nas obračajo ob različnih tegobah. Če odmislimo klasične gasilske intervencije, med stalna opravila zagotovo sodijo tudi reševanja mačk z visokih dreves. Pri tem je težava, da mačko rešuje njej neznana oseba, zato se prestrašena žival umika vse višje po drevesu, do kamor jo pač zdrže veje. Navadno moramo zato gasilci splezati čisto do vrha,« razlaga.

Gasilci morajo včasih intervenirati tudi zaradi mrtvih psov in mačk, ki so jih neodgovorni lastniki odvrgli na težko dostopnih terenih, kot je na primer kokrški kanjon v Kranju. »Odstranjujemo tudi živali, ki so bile udeležene v prometnih nesrečah. Nazadnje smo tako morali odstraniti štiri mrtve krave, ki jih je v Besnici zbila lokomotiva.«

Precej pogosto morajo gasilci odstranjevati tudi osja in sršenja gnezda. »To opravilo sicer ni naša prvenstvena naloga, saj nismo usposobljeni za dezinsekcijo, za to so zadolžene pooblaščene organizacije, kot je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Mi osir odstranimo le intervencijsko, torej, kadar se osje gnezdo nahaja v objektu, v katerem živijo otroci in starejši ljudje ali pa ljudje, ki so občutljivi na pike os in sršenov.«

Kejžar se spomni tudi primera, ko so pri gašenju požara reševali nemškega ovčarja: »Pred leti smo gasili požar v neki garaži. Prostor je bil povsem v dimu in sredi intervencije sem nekaj pohodil. Najprej sem mislil, da gre za človeka, izkazalo pa se je, da gre za psa, ki je zaradi ogljikovega dioksida že padel v nezavest. Hitro smo ga odnesli na zrak, ga priključili na kisik in – pes je čez čas res prišel k sebi.«