Premiera v Bohinju dosegla dogovor

Predsednika vlade Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se na srečanju v Bohinju dogovorila o smeri rešitve vprašanja dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev.

Ukanc, Ribčev Laz – »To, kar so pogovori v Trakošćanu pred natanko letom dni pomenili za rešitev vprašanja meje, to danes pogovori v Bohinju predstavljajo za rešitev vprašanja deviznih varčevalcev Ljubljanske banke,« je po enournih pogovorih v idiličnem okolju Bohinjskega jezera v soboto poudaril predsednik vlade Borut Pahor, njegovim besedam pa je pritrdila tudi hrvaška kolegica Jadranka Kosor. Prepričana je namreč, je pojasnila, da pogovor v Bohinju odklepa vrata k rešitvi še nekaterih odprtih vprašanj, predvsem pa vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Premier Pahor je po srečanju pojasnil, da sta se s hrvaško kolegico dogovorila o smeri rešitve, ki bo skladna z izpolnjevanjem sporazuma o nasledstvu, in ne bo omejevala osnovnih pravic posameznikov. »Gre za pravno utemeljeno, pravično in obetavno smer, s katero lahko odpade še zadnje vprašanje v pogajanjih med Hrvaško in Evropsko unijo, ki bi lahko predstavljalo zavoro pred čimprejšnjo sklenitvijo pogajanj, kar je tudi v interesu Slovenije,« meni Pahor. Tudi Jadranka Kosor je poudarila, da smer rešitve temelji na mednarodnih dogovorih, ne da bi omejevali pravice posameznikov. Po koncu pogovorov sta se premiera odpravila na kratek sprehod okoli Bohinjskega jezera, kjer so ju pozdravili in se z njima tudi rokovali številni turisti.

Premier Pahor je po srečanju v Bohinju še izrazil pričakovanje, da bodo problem dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev rešili v treh mesecih. »Glede na to, da bo na razpolago zelo malo časa, da se pri tako pomembnem problemu rešijo tudi zadnje tehnične podrobnosti, sva se odločila, da avgust ne bo počitniški mesec,« je napovedal. Tudi po srečanju v Trakošćanu, je še dodal, so njune izjave, v katerih sta nakazala smer reševanja problema meje, osupnile tako slovensko kot hrvaško javnost in tudi del mednarodne skupnosti. »Še najini sodelavci nama niso verjeli, a smo takratno odločitev kljub temu kronali s podpisom sporazuma in njegovo ratifikacijo.« Zato verjame, da bo podobno z dogovorom, ki sta ga dosegla v Bohinju. Ob tem je še spomnil, da sta se pred letom srečala v razmerah, ko si politiki ne z ene ne druge strani niso zaupali čuvati niti narisane ovce, kot se je slikovito izrazil. Odsev njunega enoletnega dela, meni Jadranka Kosor, pa predstavlja tudi dobrodošlica, s katero so ju pričakali v Bohinju, saj so ju ljudje pozdravili z navdušenim ploskanjem, ki sta ga bila deležna tudi po njunih izjavah na obali Bohinjskega jezera. Ob tem je Jadranka Kosor še poudarila, da so tudi Slovenci dobrodošli na Hrvaškem in jih znova povabila na hrvaško obalo.