Višje trošarine slabijo gospodarstvo

Na podlagi vladne uredbe se bodo 1. avgusta za podjetja dvignile trošarine za električno energijo in zemeljski plin, kar močno razburja gospodarstvenike.

Kranj - Gospodarska zbornica Slovenije je zaradi napovedanega dviga trošarin za električno energijo in zemeljski plin že prejšnji teden vlado pozvala k zadržanju izvajanja zakona o trošarinah za podjetja in predvsem industrijo. Dopis je do minule srede podpisalo že 120 podjetij, tudi gorenjskih, kot so Alples Železniki, Almos Škofja Loka, Gorenjska predilnica, Lepenka Tržič, Lip Bled, Lip Radomlje v likvidaciji, Policom Škofja Loka, Sava hoteli Bled in Savatech. Najbrž je prav zaradi pritiska gospodarstva vlada minuli teden dvig trošarine za električno energijo nekoliko omilila. Od 1. avgusta naprej bo tako namesto predvidenih 6,05 evra znašala 3,05 evra za megavatno uro (trenutna višina trošarine je en evro na megavatno uro). V obdobju od 1. avgusta do 31. oktobra letos se bo zaradi dviga trošarine v državni proračun nateklo dodatnih 7,8 milijona evrov oziroma 2,6 milijona evrov na mesec, je izračunala vlada.

Kljub manjšemu dvigu trošarine za električno energijo so gospodarstveniki prepričani, da je tudi ta povsem nesprejemljiv. Opozarjajo, da gospodarstvo ne more sprejeti nikakršnih dodatnih obveznosti, uvedba višje trošarine pa bo močno poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Poleg predelovalne industrije bodo hude posledice utrpeli tudi drugi gospodarski sektorji, opozarjajo vlado. Ob tem dodajajo, da slovenska podjetja za električno energijo in zemeljski plin že danes plačujejo več kot konkurenca v številnih evropskih državah, kjer se cena teh dveh energentov celo znižuje.

Dvig trošarin za energente bo močno prizadel tudi lesno in pohištveno industrijo, je prepričan Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije. »Lesna in pohištvena panoga kot velik neto izvoznik že leta izgublja preveč razvojno nujno potrebne akumulacije, zato za nas niso sprejemljiva nikakršna povišanja trošarin. Mi se celo zavzemamo, da bi vlada višino trošarine za elektriko znižala na nekdanjo raven, torej s sedanjega evra na pol evra, ne pa da jo dviguje na 3,05 evra. Nekateri zagovarjajo vsaj uvedbo avstrijskega modela, kjer trošarino najprej poberejo, a jo kasneje država vrne v gospodarstvo,« pravi Milavec in opozarja, da so v lesni in pohištveni panogi lani vsak mesec izgubili po dvesto delovnih mest, zato vsako dodatno obremenjevanje za podjetja pomeni še manj vlaganja v razvoj, nižanje prodaje in dodatno izgubo delovnih mest. »Če želimo, da nas ta konj še kdaj potegne naprej, ga moramo najprej malo spočiti,« razmišlja.

Tudi v Savatechu, hčerinski družbi kranjske Save, ki je tudi podpisnik dopisa GZS, svarijo pred negativnimi posledicami dviga trošarine za energente. »Povečanje trošarine pomeni dodaten strošek za podjetje, ki ga ne bomo mogli prenesti v nove prodajne cene naših izdelkov in storitev,« pravi Igor Hafnar, direktor Savatecha in dejavnosti Gumarstvo v Poslovni skupini Sava. Gospodarska kriza je tudi v gumarstvu »proizvedla« veliko nezasedenih proizvodnih kapacitet po svetu, zato se vsa podjetja borijo za svoj obstoj in preživetje ter ohranitev tržnih deležev z nižanjem prodajnih cen, čeprav so se cene surovin celo povišale, razlaga: »V tem neusmiljenem boju je tudi naše podjetje, zato nenehno iščemo različne »cost saving« programe, s katerimi poizkušamo vsaj delno kompenzirati nižanje prodajnih cen. Povečanje trošarine torej pomeni dodaten strošek za podjetje, zaradi katerega omenjenih dejstev ne bo možno kompenzirati in bo negativno vplivalo na naše poslovanje. Ta ukrep bo kratkoročno za javne finance majhen doprinos, dolgoročno pa velik minus, saj bo številnim podjetjem povečanje trošarine v teh kriznih časih predstavljalo še dodatno poslabšanje poslovanja in negativne rezultate. Država bi morala v času krize gospodarstvu pomagati, ne pa z uvedbo dodatnih stroškov obremenjevati poslovanje podjetij in ogrožati njihov obstoj.«