Dela manj, zaslužek ostaja primeren

Dolga leta je veljalo, da so poletni meseci namenjeni delu študentov in dijakov. Je tako tudi v času gospodarske krize?

Kranj – »Poleti je v podjetjih več zanimanja za priložnostna, študentska dela,« nam je povedala Sonja Blagojević iz Mladinskega servisa Kranj, največkrat pa so razlog dopusti zaposlenih in različne akcije. Največ povpraševanja med podjetji je za delo v strežbi in pomoč v trgovini, pa tudi anketiranje, raznos letakov in fizičnega dela (v skladiščih). »Učinek gospodarske krize se je poznal, vendar pojenjuje. Dela je več, višina plačil pa odvisna od dela in podjetja, ki najame študenta. Urna postavka se giblje od treh, štirih do petih evrov, v nekaterih primerih tudi več,« pojasnjuje sogovornica.

V večja podjetja smo vprašali, ali kljub vsesplošnemu varčevanju potrebujejo pomoč dijakov in študentov. »Delo na letališču je sezonske narave, vsakodnevno se odvija precej neenakomerno, zato so študenti dobrodošla pomoč ali dopolnitev redno zaposlenim. Ti opravljajo predvsem dela pomoči pri oskrbi letal in potnikov skozi sezono,« pojasnjuje Brigita Zorec iz Aerodroma Ljubljana. Tako letos kot lani so se za občasno delo dogovorili s približno štiridesetimi študenti oziroma bodo ti letos opravili približno enako število ur kot lani in za 12 odstotkov manj kot v letu 2008.

Med študenti zelo priljubljeno delo je tudi na bencinskih servisih. V Petrolu pravijo, da v poletnih mesecih njihovi kupci srečujejo tako dijake in študente: »Pomagajo tudi pri čiščenju stekel in drugih drobnih opravilih. Urne postavke so prilagojene zahtevnosti dela in delovnem času, večinoma pa zgolj v času počitnic.« Znano je, da te študente Petrol plačuje minimalno, vendar so ti zelo zadovoljni z napitninami, kar nam je potrdil tudi Domen Rozman, ki bo poletne delovne dni preživel na Petrolovem bencinskem servisu na Primskovem v Kranju: »Delo mi je všeč, že lani sem bil tu. Razlog je zaslužek, doma bi mi bilo dolgčas, razumem se s poslovodjo in sodelavci, nikoli pa se še ni zgodilo, da se ne bi splačalo. Predvsem zaradi napitnine.«

»V preteklosti smo v Acroniju v počitniškem času s študentskim delom nadomeščali odsotnost z dela zaradi dopustov, največkrat pa so ga opravljali naši štipendisti, pa tudi drugi iz bližnje okolice. Še v letu 2008 je bilo na počitniškem delu v Acroniju 112 (julija) oziroma 92 (avgusta) dijakov in študentov,« pojasnjujejo v jeseniškem Acroniju. Recesija na jeklarskih trgih in upad naročil pa je v letu 2009 pokazala zobe tudi študentom. Proizvodnja je v poletnih mesecih prešla na 32-urni tedenski delovnik, zato študentov niso najemali.

»Proizvodnja poteka kontinuirano, vendar je načrt dopustov izdelan tako, da optimalno načrtujemo nadomeščanje odsotnih sodelavcev. Zato tudi letos v Acroniju ne vidimo potrebe po študentskem delu,« so še povedali v podjetju, ki ga vodi Slavko Kanalec. Nasprotno pa v Savi potrebujejo dijake in študente. »V času počitnic v družbah Poslovne skupine Sava največ študentov potrebujemo v dejavnosti Turizem. Takrat naši štipendisti tudi opravljajo obvezno prakso,« pravi Tatjana Lozar, direktorica kompetenčnega centra Kadri, pravo in organizacija v Savi.

Tudi v tem podjetju so zaradi recesije pozorni na zniževanje vseh vrst stroškov, zato so povpraševanje po študentskem delu v primerjavi z letom prej znižali za petino. »Zmanjšanje obsega študentskega dela je odvisno od dejavnosti: v Gumarstvu več zaradi zmanjšanega obsega naročil, v Turizmu, kjer moramo vseskozi zagotavljati vrhunske storitve, pa manj,« pojasnjuje Tatjana Lozar. Kjer delo je, študente vzamejo za daljše časovno obdobje, jim pomagajo pri razvoju veščin; kdor delo odlično opravlja, lahko med prvimi pričakuje tudi zaposlitev, ko bodo v Savi iskali nove sodelavce.

Sonja Blagojević nam je povedala tudi, da podjetja včasih dijakom in študentom plačajo tudi prevoz, redkeje malico. Največ študentov najde delo s pridobljenimi informacijami na spletni strani servisa ali ob osebnem obisku, veliko pa informacijo pridobi tudi drugje in v poslovalnico pridejo le po napotnico.