Poklic baletnika je težek, a lep

O baletu na Gorenjskem ne slišimo prav pogosto. Kar pa še ne pomeni, da ga nihče ne pleše.

Daleč od tega – na Gorenjskem deluje nekaj pedagogov, med katerimi ni mogoče spregledati zakoncev Nene Vrhovec Stevens in Andrewa Stevensa, ki ga je iz Anglije na Gorenjsko pripeljala, kaj drugega, kot ljubezen.

Nena Vrhovec Stevens

Njena plesna pot se je začela s sedmimi leti, ko jo je za balet navdušila mama. Balet je kmalu postal središče Neninega življenja. Svoje šolanje je po osnovni nadaljevala na baletni šoli, ki ga je pri šestnajstih zaključila, saj je postala redna članica ansambla SNG Opera in balet v Ljubljani. Kmalu je napredovala v solistko, njen trud pa ni ostal neopažen, saj je leta 1990 za vlogo v baletih Romeo in Julija ter Bela košuta prejela nagrado Prešernovega sklada. Na njeni baletni poti se je preizkusila v marsikateri nosilni vlogi v baletih Giselle, Sneguljčica, A-deus, Dom Bernarde Albe, Lepa Vida, Hrestač idr., za vlogo v baletu Ana Karenina pa je prejela celo naziv prve solistke. Sodelovala je z mnogimi svetovno priznanimi koreografi, sedaj pa svoje znanje prenaša na mlajše in deseto leto poučuje v Baletni šoli Stevens. O poklicu balerine meni, da je zelo težek, a jo osrečuje predvsem to, da lahko svoje znanje prenaša na mlajše, kar sicer med baletniki ni tako pogosto.

Njuni poti sta se srečali pri baletu

Nenin mož Andrew prihaja iz Anglije, kjer se je pri osmih letih najprej poskusil v stepu, a se po nekaj letih preusmeril v balet. Po končanem študiju ga je plesna pot zanesla v več kot dvajset držav, kjer je plesal z mednarodnimi baletnimi gledališči, kot so Düsseldorf Ballett, Ballet de Wallonie, Ballet di Venezia, Kraljevi balet Flandera …, vse do Slovenije, kamor je prišel na povabilo. Za balet Bela Košuta je Nena namreč potrebovala partnerja, zato so Andrewa kot gosta pripeljali iz Benetk in kot pravita sama, sta tako »zaplesala skupaj ne le v baletu, ampak tudi v življenju«. Oba druži strast do baleta, ki zanju pomeni umetnost, ki vsebuje veliko tehnike, glasbenosti, kontrole in fizične kondicije. Kot pravita, večina baletnih plesalcev vloge odpleše s tako lahkotnostjo, da se publika sploh ne zaveda, kako težko, a hkrati lepo, je plesati balet.

Svoje znanje prenašata na mlajše

Stevensova menita, da je nekaj najlepšega, če se umetnost prenaša iz roda v rod, zato mladim želita omogočiti pozitivne izkušnje z baletom, kot sta jih imela sama. Andrew vodi baletni oddelek na Glasbeni šoli na Jesenicah, oba pa poučujeta v svoji baletni šoli, kamor hodijo otroci ode šestega leta starosti naprej. Posebnost šole je tudi, da poučuje tudi balet v paru (Pas de deux) in organizira razrede za odrasle. Andrew s svojimi koreografijami Peter in volk, Karneval živali, Vodni balet, Serenade, Romanca, Štirje letni časi, Les petits riens, Barve, Igra, Sneguljčica, Pepelka idr., ki jih uprizarja v Prešernovem gledališču v Kranju, navdušuje tako mlajšo kot starejšo publiko, za kar je leta 2007 prejel nagrado KS Sava iz Jesenic za dosežke na področju baleta. Pred leti, ko je Andrew poučeval na poletnem baletnem seminarju v Edinburgu, je dobil idejo, da bi nekaj podobnega organiziral tudi na Gorenjskem. Tako se je rodil Gorenjski baletni seminar, ki bo letos že osmič od 16. do 28. avgusta potekal v Naklem.